Dnevnik - Dnevnikov objektiv, 14.03.2015

Uzurpatorska dominacija bančniške elite Podrejanje in d isci pLi n i ranje namesto vladania Komentira Dr. Andraž Teršek Salecl med pisanjem o perverzijah ljubezni in sovraštva spomni na Beckovo misel, da je družba laboratorij, v katerem za rezultate nihče ni odgovoren. Prepogosto se zdi, daje res tako. Tudi ko gre za odločanje upravnih organov in sodišč o pravicah ljudi, ne le takrat, ko gre za odločanje politikov o (ne)socialnih in ekonomskih ukrepih. Na neodgovorno laboratorijsko eksperimentiranje z ljudmi marsikdo pomisli ob prevelikem številu pravno nesprejemljivih odločitev sodne veje oblasti. Upravičeno. Predvsem takrat, ko je na delu nekritično in hiperformalizirano sodniško odločanje po-golih-črkah-in-besedah, zapisanih v členih zakonov, ne oziraje se na njihov duh in smoter. Ali ne glede na besedilo ustave in konvencij. In kadar oblastne poteze, politične ali pravosodne, ki vzbujajo močan vtis o ravnanju z ljudmi kot s stvarmi, javno in za vsako ceno zagovarjajo celo visoki predstavniki sodne veje oblasti, pa naj bodo strokovne napake in neetične poteze njihovih poklicnih kolegov ali celo njih samih še tako očitne in nesprejemljive...

Večer, 14.03.2015

Profesorji kot podjetniki Profesorji na pravnih fakultetah v Ljubljani in Mariboru so takrat, ko ne delajo za javni sektor, direktorji zasebnih inštitutov pa tudi samostojni podjetniki ANJA HREŠČAK Ob razkritjih v aferi honorarji so se glavni akterji pogosto obregnili ob dejstvo, da supervizor ni razkril zaslužkov "zaposlenih v javnem sektorju, ki so dodatno delo opravljali prek zasebnih podjetij, zavodov ali centrov odličnosti", kot je denimo v intervjuju za Delo dejala odstopljena ministrica Stanka Setnikar Cankar. Njena izjava sicer drži, saj konkretni zaslužki zaposlenih v javnem sektorju, ki dodatno delo opravljajo preko svojih zasebnih podjetij, zavodov ali inštitutov, resda niso znani, je pa zato znano, koliko prihodkov iz naslova javnega denarja so v zadnjem desetletju prejeli omenjeni zasebni inštituti in podjetja. Po vrsti. Medtem ko denimo različni inštituti mariborske in ljubljanske ekonomske fakultete pa mariborske pravne fakultete niso samostojne pravne osebe, ampak organizacijske enote fakultet in zato tudi na trgu ne nastopajo samostojno, je ljubljanska pravna fakulteta pri tem izjema.

TV SLOVENIJA 1, 13.03.2015, ODMEVI, 22:13

IGOR E. BERGANT (voditelj): Zdaj pa v parlament. Poslanci so na izredni seji Državnega zbora, kamor so povabili tudi guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, želeli izvedeti še več o spornem zdravljenju našega bančnega sistema. Zanimala jih je predvsem skrivnostna metodologija obremenitvenih testov, ustreznost obsega dokapitalizacije in vprašanje nujnosti izbrisa lastnikov podrejenih obveznic v največjih bankah. Marko Šror je zbral glavne poudarke razprave. 
MARKO ŠTOR (novinar): Afera Banke Slovenije izpred meseca dni, kjer se je glavnim akterjem očitalo prirejanje podatkov kapitalskih ustreznosti bank, skrivanje metodologije stresnih testov in celo spreminjanje datumov na uradnih dokumentih, je pripeljala do izredne seje Državnega zbora. Guverner Jazbec je v začetku zavrnil vse očitke glede skrivanja metodologije, saj, da je že eno leto objavljena na spletnih straneh Banke Slovenije in bi si jo poslanci lahko temeljito ogledali. 

Finance, 13.03.2015

Energetika: država mora bitibog inbatina! Zakaj že? Edina stvar, ki je v strategiji upravljanja za energetiko jasna, je, da bo še ta še naprej 100-odstotno državna Q JURIJ ŠIMAC Jurij. Kakšne načrte ima država vprihodnjih letih z energetiko, po knjigovodski vrednosti eno največjih državnih naložb? Iz strategije upravljanja naložb države je pravzaprav razvidno le, da je energetika strateška, kar pomeni, da bo država v energetskih družbah najverjetneje obdržala 100-odstotni delež. O tem, kje so te družbe vprimerjavi z mednarodno konkurenco, kakšni konkretno so njihovi cilji in kako jihbodo dosegli, v osnutku strategije ni zapisanega prav veliko. Prav tako ne, alibi se državibolj splačalo iz njih delno umakniti ali obdržati 100-odstotni delež. Vas zanima, zakaj je energetski sektor vstrategiji, ki sojo izdelali na finančnem ministrstvu, opredeljen kot strateški?

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS)

Pri ZPS ocenjujemo, da je novi predlog o dopolnitvah Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki je v fazi priprave, škodljiv tako za male delničarje kakor tudi za zaupanje v slovenski kapitalski trg.

Zakon bi velikemu številu potrošnikov, ki so deponirali svoje delnice na brezplačnih registrskih računih pri Centralni klirinško depotni družbi, prinesel nove in visoke stroške. Odpreti bi namreč morali trgovalni račun pri banki ali borznoposredniški družbi, tam pa plačevati ležarino in drage letne stroške vodenja. Takšni stroški so lahko boleči predvsem, za številne potrošnike, ki imajo v lasti le manjše število delnic, pogosto iz časa lastninjenja podjetij v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Pri ZPS smo prepričani, da Vlada te problematike ne sme reševati na način, pri katerem delničarji nosijo nesorazmerne stroške, obenem pa se jih sili k prodaji svojih naložb.

Prav tako so v nasprotju z načeli projekta unije evropskih kapitalskih trgov, ki ga je februarja letos začela Evropska komisija, saj je za njegov uspeh pomembno prav učinkovito varstvo malih vlagateljev in spodbujanje njihovega zaupanja v dolgoročno vlaganje in varčevanje na kapitalskem trgu.   

https://www.zps.si/index.php/osebne-finance-sp-1406526635/nalobe/7299-zveza-potrosnikov-slovenije-proti-predlagani-ukinitvi-registrskih-racunov-pri-kdd

TV SLOVENIJA 1, 10.03.2015, DNEVNIK, 19.09

DEJAN LADIKA: Nadaljujemo s pripravami na izredno sejo državnega zbora o Banki Slovenije. Pred petkovo sejo, za katero so podpise prispevale vse parlamentarne stranke, od 14.00 poteka seja odbora za finance. Poslance zanima predvsem, ali smo res preplačali sanacijo bank in kakšno vlogo je pri tem imela Banka Slovenije, ki je postopke nadzorovala. 
VESNA ZADRAVEC: Da smo v banke vložili skoraj 5 milijard evrov, so krivi vhodni podatki, ki jih je zagotovila država, obremenitveni testi bank so namreč predvidevali, da bo v Sloveniji še tri leta recesija. A realnost je bila povsem drugačna. Z izjemo leta 2013 imamo že dve leti gospodarsko rast. 

Večer - V soboto, 07.03.2015

Vemo, kaj moramo narediti ROBERT SENICA. predsednik uprave Nove KBM MATIJA STEPIŠNIK Gospod Senica, kako dolgo boste predsednik uprave banke? Do prodaje, ki je pred vrati? "Moj mandat poteče 2019. in moja ambicija je, da bi v teh letih vodil banko ne glede na to, kaj se bo dogajalo z lastništvaom." Je prednost prevzeti vajeti v situaciji, ko se od vas v prvi vrsti pričakuje, da umirite razmere in držite zgodbo skupaj med prodajnim postopkom? "Prodajni postopek pelje lastnik, Slovenski državni holding. Mi kot banka sodelujemo s podatki, ki jih moramo zagotavljati v fazi prodaje. Preveč se poudarja lastništvo in njegova potencialna sprememba.

Večer - V soboto, 07.03.2015

Potrebujemo dolgoč asne m vznemiril ive ) Vlada prodaja NKBM za štirikrat manj, kot je pred dobrim letom vanjo vložila. Ker bo država zadržala v kakšni banki samo kontrolni delež, v glavnem ne bo SAMOSTOJNIH BANK IRENA FERLUGA "Dobro bi bilo, da bi imeli vsaj eno močno slovensko banko, ki bi jo vodila kompetentna uprava in nadzoroval neodvisen nadzorni svet in ki bi skrbela za domače gospodarstvo. Če vlada meni, da doma nima ustreznih strokovnjakov, ki bi jo vodili, o čemer pa dvomim, naj najame tuje menedžerje. Če tega nismo sposobni narediti, potem je res najbolje, da vse prodamo," meni dr. Peter Kraljic, svetovalec pri mednarodni družbi McKinsev, ki pravi, da Slovenijo gleda od zunaj in da tokrat vidi precej pesimistično sliko.

Dnevnik - Dnevnikov objektiv, 07.03.2015

Subjektiv M ram o rje va, ne Cerarjeva v.ada Primož Cirman zgodovinskih učbenikih bo nekoč pisalo, da smo imeli v Sloveniji tri faze privatizacije. Prva, tista iz devetdesetih V let prejšnjega stoletja, je do danes že skoraj izginila iz kolektivnega spomina. Šlo je za razdelitev prvotnega družbenega premoženja med imetnike certifikatov. To se je kmalu začelo kopičiti v pooblaščenih investicijskih družbah. Dobili smo pidovske barone, ambiciozne fante v zgodnjih tridesetih, ki so - oboroženi z dobro obveščenimi svetovalci - na veliko izkoriščali anemične regulatorje in luknje v zakonodaji.

Delo, 06.03.2015

Operacija ACH Komaj dobro leto po tem, ko so banke začele svoj pohod na premoženje zadolženega ACH, so finančni holding pod drobnogled vzeli še kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada. Verjetno je zgolj naključje, da mineva približno deset let, odkar so menedžerji ACH pod vodstvom soustanovitelja Foruma 21 Hermana Rigelnika začeli svoj pohod na nekdanjo trgovsko družbo Autocommerceprek svoje menedžerske družbe Protej. CejeAutocommerce nekoč veljal za eno bolj prepoznavnih domačih družb, je njegova preobrazba v finančni holding danes sinonim za poslovno prakso, kakršnih v Sloveniji ne bi smelo biti, predvsem pa sinonim za to, kako so nekoč eminentni podjetniki velike sisteme prevzemali brez denarja. Ko je nastopila finančna kriza, seje tudi v tej menedžerski operaciji nabralo zamer na vseh straneh in tudi za več kot dobrih sto milijonov evrov dolgov, kijih prek DUTB zdaj rešujemo (tudi)' davkoplačevalci. Pri tem smo bili (za zdaj) deležni le filmskega obračunavanja med družbeniki Proteja.