Dnevnik, 30.01.2015
DRUŽBA / CERKEV Avstruska banka rešila Nadškofuo Maribor O Nadaljevanje s strani 1 Za finančni zlom krivi lastni projekti Čeprav je mariborska nadškofija zakopala bojno sekiro z bankami, je za to potrebovala nepredstavljiva tri leta. Finančne težave so se namreč začele v drugi polovici leta 2011. Takrat sta holdinga Zvon Ena in Zvon Dva razglasila insolventnost, kmalu zatem pa so nezmožnost poravnave bančnih posojil priznali tudi v nadškofijski družbi Gospodarstvo rast, ki je obvladovala oba finančna holdinga. Zato so začele banke konec leta 2011 na sodišče vlagati prve izvršbe m se vpisovati na nadškofijskem premoženju, spomladi 2012 pa so ji blokirale še zadnji transakcijski račun. Sledilo je dolgotrajno in mučno obdobje, v katerem je slovenska Cerkev izgubila ogromno ugleda.
Izbruhnila je namreč afera zaradi odgovornosti za največji stečaj v zgodovini Slovenije, za katerim je ostalo na desettisoče malih delničarjev, ki so izgubili delnice, skoraj pol milijarde evrov neporavnanih posojil, prenesenih na slabo banko, velika slovenska podjetja pa so se posledično znašla na lastniškem prepihu, med drugim Helios, Letrika, Cinkarna Celje, Mladinska knjiga Založba, TKK Srpenica in druge. V nasprotju s prepričanjem v javnosti, da je nadškofijo potopila visoka izpostavljenost do obeh cerkvenih finančnih holdingov, so glavni razlogi za skorajšnji finančni zlom nadškofije njeni lastni projekti. Za poplačilo dolgov obeh holdingov je mariborska nadškofija jamčila za poplačilo le osem milijonov evrov posojil, medtem ko si je okoli 18 milijonov evrov izposodila pri bankah za izvedbo infrastrukturnih projektov, kot je prenova kompleksa stavb na Vrbanski. x Tomaž Modic 26,2 mio. € obveznosti je na podlagi dogovora z bankami reprogramirala Nadškofija Maribor.
Medij: Dnevnik
Avtorji: Modic Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V ospredju
Datum: 30. 01. 2015
Stran: 2