RA SLOVENIJA 1, 30.01.2015, DOGODKI IN ODMEVI, 15.43

Finančno ohromljena mariborska nadškofija se je, kot kaže, izognila stečaju. Z bančniki naj bi se dogovorila o reprogramiranju 26 milijonov evrov dolga in v zameno zastavila svoje premoženje. Nadškofija naj bi po dogovoru ta znesek vrnila v prihodnjih 5 letih in ob tem plačala še 8 milijonov evrov obresti. Nosilca te finančne operacije naj bi bila avstrijska banka Sparkasse. Prispevk Toneta Petelinška. 
TONE PETELINŠEK: Odgovornih v mariborski nadškofiji za kakšne podrobnejše informacije, ki jih je sicer objavil današnji Dnevnik, danes ni bilo moč dobiti, je pa pred nekaj dnevi za naš radio apostolski administrator nadškofije dr. Stanislav Lipovšek, sicer tudi celjski škof, tak relativno ugoden razplet tudi napovedal. 

Dnevnik, 30.01.2015

DRUŽBA / CERKEV Avstruska banka rešila Nadškofuo Maribor O Nadaljevanje s strani 1 Za finančni zlom krivi lastni projekti Čeprav je mariborska nadškofija zakopala bojno sekiro z bankami, je za to potrebovala nepredstavljiva tri leta. Finančne težave so se namreč začele v drugi polovici leta 2011. Takrat sta holdinga Zvon Ena in Zvon Dva razglasila insolventnost, kmalu zatem pa so nezmožnost poravnave bančnih posojil priznali tudi v nadškofijski družbi Gospodarstvo rast, ki je obvladovala oba finančna holdinga. Zato so začele banke konec leta 2011 na sodišče vlagati prve izvršbe m se vpisovati na nadškofijskem premoženju, spomladi 2012 pa so ji blokirale še zadnji transakcijski račun. Sledilo je dolgotrajno in mučno obdobje, v katerem je slovenska Cerkev izgubila ogromno ugleda.

Dnevnik, 29.01.2015

PODJETJA Luka Koper in Istrabenz na nož v koprskem vinarju Spor med Luko Koper in Istrabenzom zaradi Vinakoper se še dodatno zaostruje. Potem ko so v Istrabenzu lani uspeli doseči imenovanje posebnega revizorja, sta sedaj Luki Koper naklonjena nadzornika nepričakovano podaljšala mandat predsedniku uprave Vinakoper, še preden bi se delničarji sploh seznanili z ugotovitvami revizorjev. mali delničarji, med katerimi je največji KZ Agraria Koper, pa so ji nasprotovali. Po neuradnih informacijah naj bi revizorji družbe Deloitte svoje delo že zaključili, vendar za zdaj ni znano, kaj so pri pregledu ugotovili. Izsledke revizorjev naj bi namreč delničarjem predstavili šele na naslednji skupščini. Istrabenz in Luka Koper imata očitno težave tudi pri imenovanju novega vodstva Adriafina.

Dnevnik, 29.01.2015

PRIVATIZACIIA TELEKOMA Slovenija, kdo bo tebi optiko gradil V času, ko se vlada Mira Cerarja pod pritiski vnetih zagovornikov in nasprotnikov privatizacije odloča o smiselnosti prodaje Telekoma Slovenije, tako ena kot druga stran uporabljata vse prej kot kredibilne argumente za dosego cilja. Eden takšnih, ki ga uporabljajo nasprotniki prodaje večinskega državnega deleža v Telekomu, je, da bo naš nacionalni operater pod zasebnim lastnikom prenehal vlagati v infrastrukturo, zlasti na podeželju in drugih tržno manj zanimivih območjih. Toda argument, ki bi po zaslugi stranke SD lahko pripeljal do prenosa Telekomovega omrežja v državne roke, je smešen. Slabše, kot je bilo do sedaj, namreč ne bi moglo biti. Kdor je zadnjih šest let živel v Sloveniji, bi se moral na lastne oči prepričati o (ne)interesu države za tako pomembno vprašanje, kot je pokritje vse države s širokopasovnim dostopom do intemeta. Medtem ko so uradniki inpolitiki slikali prihodnost, v kateri ima vsaka vas svojo optiko, so operaterji bojevali cenovne vojne m v mestih gradili po vec dragih omrežij hkrati.

Večer, 27.01.2015

Opeharjeni mali delničarji NKBM Iz medijev se da razbrati, da se prodaja NKBM oziroma da bo slej ko prej prodana. Postopek malih delničarjev pa teče proti njej zaradi opeharjenja. V pravu obstajajo plombe, da se postopek prodaje zadrži za določen čas, država bi morala biti zgled svojim državljanom, predvsem pri poštenosti. Gospod predsednik vlade Miro Cerar, ustavite to morijo, kije bila povzročena malim delničarjem Nove KBM! To se je dogajalo konec leta 2013. Vlado je vodila ga. Alenka Bratušek. Pri racionalizaciji NKBM je bilo oškodovanih 100.000 malih delničarjev, ki so bili izbrisani v nasprotju s 33. členom in 1. členom protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prepričan sem, da boste kot predsednik vlade vseh Slovenk in Slovencev in kot ustavni pravnik to uredili.

RA SLOVENIJA 1, 26.01.2015, DOGODKI IN ODMEVI, 15.43

Društvo malih delničarjev je na Upravno sodišče vložilo tožbo, na Ustavno sodišče pa pobudo za oceno ustavnosti glede Banke Celje. Država je 684 delničarjev in 177 obvezničarjev celjske banke v okviru odločbe o izrednih ukrepih, razlastila za skupno 134 milijonov evrov. Imajo kaj upanja, da jim država vrne odvzeta sredstva? Predsednik Malih delničarjev Rajko Stankovič odgovarja. 
RAJKO STANKOVIČ: Za obvezničarje smo prepričani, da bom rekel težko razlastiš nekoga, ki je posodil banki denar. Torej tukaj definitivno bo prišlo do nekega poplačila. Po našem prepričanju bo to poplačilo 100 procentno plus zamudne obresti. Situacije pri delničarjih je malce bolj specifična. Delničarji se lahko nadejajo kvečjemu vrednosti, ki so bile na dan izbrisa. 

Monitor, 27.01.2015

Telekom vam je dolžan denar, ?- r Ce ste eden tistih nekaj deset tisoč Telekomovih naročnikov, ki ste morali pred leti naročiti in plačati priključek ISDN, da ste lahko postali uporabnik širokopasovnega dostopa do interneta ADSL, imate zdaj temelj za vračilo denarja in tri mesece časa, da vložite tožbo. Telekom je na Ljubljanski borzi v prvem tednu januarja objavil tri novice o izidu pravd; dve sta mu bili v prid, tretja pa ne. V prvi je okrožno sodišče zavrnilo 25-milijonsko tožbo družbe SkvNet proti Telekomu (prej Mobilelu), v drugi je okrožno sodišče zavrnilo 2,6-miIijonsko tožbo družbe Akton proti Telekomu, v tretji pa je upravno sodišče zavrnilo Telekomovo tožbo proti Agenciji za varstvo konkurence.

RA SLOVENIJA 1, 27.01.2015, DOGODKI IN ODMEVI, 15.39

Prodaja podjetij s seznama 15 se bo, kot so večkrat poudarili najvišji predstavniki vlade, nadaljevala kljub precejšnjemu odporu v politiki in javnosti. Še eno podjetje, za katerega zaposleni ne vedo zakaj ga država prodaja, čeprav zelo dobro posluje in je dobro upravljano, je Cinkarna Celje. Ta mesec naj bi uprava opravila pogovore z možnimi kupci, a so ti zaradi nepričakovanih dogodkov začasno odloženi. Simeona Rogelj.

Slovenske novice, 24.01.2015

HSE odkupil opremo, brez nje in koncesije za izkop Premogovnik Velenje ni vreden nič Možje, ki vsak dan v jami zrejo smrti v obraz, sumijo, daje v ozadju gospodarski kriminal. O Je mogoče, da država po tihem snuje prodajo Premogovnika Velenje (PV)? Da se nekaj v tej smeri res dogaja, zaskrbljeni rudarji pojasnjujejo z nenavadno potezo HSE, lastnika premogovnika, kije odkupil rudarsko opremo, ki jo knapi vsak dan potrebujejo pri svojem delu. Sprašujejo se, ali je sploh dopustno, da lastnik neke družbe odkupuje njena poslovna sredstva? Gre morda za notranje izčrpavanje? So v ozadju kakšni drugi interesi in nameni, denimo, pripojitev premogovnika k Tešu, iztisk malih delničarjev PV, postopna privatizacija, okoriščanje s koncesijo za rudarjenje? Velenje in celotna Šaleška dolina si z energetsko usodo tega dela države intenzivno belita glavo že skoraj dvajset let. Politika ima svojo linijo, gospodarstvo prav tako, rudarji pa v igri navzkrižnih interesov nočejo biti izigrani. Na seznamu prodane opreme so se znašli odkopni in tračni transporterji, lokomotive, napredovalni stroj, vrtalne garniture in drugo.

Dnevnik, 24.01.2015

PODJETJA Vogel bi kupil avstralski poslovnež Po nakupu Opera bara, zgornjih treh nadstropij Nebotičnika in računalniškega podjetja RRC se avstralski poslovnež slovenskih korenin Anthonv Tomažin zdaj poteguje tudi za nakup Žičnic Vogel Bohinj. prihodki zvišali na rekordnih 3,5 milijona evrov, pri čemer je tretjino prihodkov prispevalo gostinstvo in hotelirstvo. Vogel ima v lasti dve koči, preostali dve pa sta v njihovem dolgoročnem najemu. Prav gostinski del bi utegnil biti tudi eden od razlogov, zakaj se Tomažin podaja v nakup Vogla. Njegova slovenska družba Terra Australis ima namreč poleg kavarne in restavracije v Nebotičniku v lasti še Opera bar na Cankarjevi cesti v Ljubljani, v najemu pa ima tudi zgornje nadstropje Name, kjer posluje njegov Top Klub. Podrobneje svojih načrtov Tomažin ni želel komentirati, prav tako ne, koliko naj bi plačal za družbo. Po neuradnih informacijah bi ga nakup 51- odstotnega paket delnic stal nekaj manj kot dva milijona evrov, pri čemer družbo bremeni tudi za štiri milijone evrov posojil.