Finance, 02.01.2015

V pričakovanju_prodaje_TelekomaV pričakovanju prodaje Telekoma PravTelekombo po moji oceni največja borzna zgodba (če se kaj zgodi ali ne) leta 2015. Potem ko so bile lani prevzete borzne družbe Letnica, Aerodrom Ljubljana in Helios ter seveda Mercator. Nekdanji delničarji teh podjetij, veliko jih je še iz obdobja privatizacije, so z izkupički od prodaje super zadovoljni, še posebno malim delničarjem Aerodroma se smeji. Veliko fizičnih osebje dobilo nakazila prek 100 tisoč evrov. Če jih vprašate, ali bi film zavrteli nazaj, boste v odgovor dobili samo pomenljiv nasmešek. Končuje se poslovno povsem mrtev teden. Malo za salo in malo zares.

Če bi bil Telekom Slovenije v tem tednu prodan, bi opazil komaj kdo. Ustvarjalci javnega mnenja so bili na smučanju, večinoma v tujini. Minuli teden sta se zgodila dva pomembna koraka, ki nakazujeta, da bi privatizacija Telekoma tokrat lahko šla do konca. Prvi je podpis sporazuma med Telekomom in Simobilom o ureditvi medsebojnih razmerij (s tem je odstranjeno veliko potencialno breme za prevzemnika), drugi pa združitev podjetij Telekoma in Telekoma Austria v Makedoniji. Telekom dobička v Makedoniji ni ustvarjal, je pa tam vlagal desetine milijonov evrov. Po prodaji naložbe v Gibraltarju in prejetju kupnine ima Telekom pomembnejšo poslovno navzočnost le še na Kosovu in v Sloveniji. Zakaj menim, da bi bilo tokratno privatizacijo Telekoma treba pripeljati do konca. Večkrat smo že pisali, da so poslovni modeli klasičnih telekomunikacijskih podjetij preživeti. Ne verjamete? Koliko SMSali MMS-čestitk ste dobili za novo leto? Časi, ko je omrežje počepnilo na silvestrovo, so mimo, vse to se je preselilo v družabna omrežja. Vse večje prenosa podatkov, klasičnih storitev, kot je prenos govora, pa manj, kažejo mednarodni podatki. Za nameček med ponudniki divjajo cenovne vojne. Naslednja težava Telekoma Slovenije je medijski del, to sta spletni portal in manjšinski delež v televiziji. Po moji oceni prodajanje medijskih vsebin (oziroma oglasov) ne more prinesti Telekomu dodatnih prihodkov. Če vemo, daje projekt televizije še v naložbeni fazi, pa je spletni portal v slovenskem prostoru stalnica in bi moral prinašati dobiček, pa ga ne, tudi zaradi stroškovne neučinkovitosti. Pa to ni samo težava Telekoma Slovenije, tudi Deutsche Telekom se z založniško hišo Axel Springer pogovarja, da bi ji prodal svoj internetni portal. Obe podjetji bi lahko imeli korist, Deutsche Telekom bi se znebil medijskega posla, ki ga ne obvlada, Axel Springer pa bi okrepil digitalno založništvo. Založniki, ki ne razmišljajo o digitalni prihodnosti, bodo imeli hude težave. Med zmagovalci minulega leta je tudi slovenska borzna industrija. Posredniki, upravljavci skladov, ljudje, ki delajo pri združitvah in prevzemih. Za njimi je burno leto, slovenski borzni indeks je zrasel za petino, po več letih suše je bilo kar nekaj prevzemov. Na decembrskih druženjih so bili po dolgem času vedri, o zamorjenosti, kije vladala med letoma 2009 in 2012, ni bilo ne duha ne sluha. Jasno, dela je bilo veliko - posebej ko se je iztekala prevzemna ponudba za Mercator nekateri so tudi pošteno zaslužili. Letos računajo na prodajo Telekoma Slovenije ter Žita, za prihodnost, ko bo na ljubljanski borzi le še peščica podjetij, pa jih ne skrbi. V minulih letih suše seje industrija pošteno skrčila, večina preostalih pa si je z izobraževanjem pridobila dodatno znanje. Uredniški komentar Janez Tomažič jaiiDz.tcmczic© i> Če Telekom nebo prodan, bo v prihodnje vreden le še manj.

 

Medij: Finance
Avtorji: Tomažič Janez
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 02. 01. 2015
Stran: 2