Izpostaviti velja novo 15-milijonsko tovarno v Rušah, s katero je švicarski Geberit moderniziral proizvodnjo sanitarnih izdelkov. Selitev 230 delavcev se je začela lani, zaključena bo letos spomladi. Durabus, ki ga obvladujejo Kitajci in je nastal na pogorišču nekdanje Tovarne vozil Maribor, je decembra vendarle dobil dvomilijonsko državno spodbudo za projekt električnega avtobusa. S tem naj bi se 200 zaposlenim pridružilo še sto ljudi. Henkel je v Mariboru odprl nov razvojni center, zadolžen za celotni koncem, vreden tri milijone evrov. MLM investira V Mariborski livarni Maribor (MLM), ki so ji lani upniki izglasovali načrt prisilne poravnave, so pričeli tudi investirati. Potem ko so povečali zmogljivosti mehanske obdelave ulitkov, kupujejo še poldrugi milijon evrov vredno robotizirano celico za tlačno litje. "Gre za najsodobnejšo enoto, s katero bomo lahko zadovoljili povpraševanju avtomobilske industrije, saj smo v zadnjih mesecih pridobili več naročil," je dejal predsednik uprave MLM Dušan Goršek in dodal, da so z usmeritvijo proizvodnje v livarski del z višjo dodano vrednostjo pred realizacijo pomembne faze sanacije podjetja. Kot je znano, je v MLM po stečaju treh hčerinskih družb Saniteca, Armala in MLM- Storitev v letu 2013 delo izgubilo več kot 330 ljudi, trenutno pa jih dela okoli 500, v glavnem v nosilnem programu Alutec, kar je precej več kot leto poprej. Prihajajo Američani, prišla Hakl in Todorovič Črnemu scenariju je tik pred koncem 2014. ušla tovarna kemičnih izdelkov Pinus iz Rač Igorja Jurija Pogačarja s 75 zaposlenimi. Skoraj ni več dvoma, da bo novi lastnik postal ameriški milijarder Albaugh, ki želi v Racah vzpostaviti evropsko središče za proizvodnjo glifosfata. Za Pinus naj bi plačal okoli 10 milijonov evrov. Novembra je odmeval vstop ruskega Gazproma v lastništvo Term Maribor, o katerem se je dotlej govorilo kot o skritem lastniku, njegovi interesi in načrti pa niso znani. Podjetje Lumar iz Maribora je ponovno prešlo v last družine Lukič. Ta ga je po letu 2012, ko so ga prodali avstrijski skupini Green Building Group, odkupili nazaj. Tudi mariborska medijska hiša Večer s 155 zaposlenimi je lani dobila novega lastnika, družbo Dober Večer Uroša Hakla in Saša Todoroviča. V središču je bil tudi prevzem Granita iz Slovenske Bistrice, ki deluje kljub stečaju, s strani podjetja Kitak Andreja Kitaka iz Rogaške Slatine, vendar se zatika pri vplačilu 7,5-milijonske kupnine in vrednotenju premoženja. Izgubarskemu farmacevtu Marifarm v lastništvu okoliških občin je Nova KBM omogočila preživetje z reprogramom kredita. Kavčičev Market Klasek se je reševal s prisilno poravnavo. Potopljeni vinar, zdrs ŠCP Koliko je bilo za propad Športnega centra Pohorje (ŠCP) krivo vreme, koliko pa preteklo sumljivo poslovanje, je zahtevno vprašanje, vredno kriminalistične preiskave. Afere okrog enega najbolj pomembnih mariborskih podjetij, ki je več let upravljalo smučarsko in turistično infrastrukturo na Mariborskem Pohorju, so se vrstile. Občina Maribor je s pomočjo javnih podjetij vanj zmetala 400 tisoč evrov. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) ga je oktobra poslala v stečaj. Na cesti je pristalo okoli 80 ljudi. Potopil se je tudi Vinag Lea Ivanjka, nekoč družbenika ŠCP, ki se ga drži oznaka "pravi mariborski tajkun". Ugledno vinarsko podjetje s 33 zaposlenimi je aprila pristalo v stečaju. A bo njegovo tradicijo nadaljeval Vinmar, za katerim stoji azijsko-nizozemski kapital, saj je najel znamenito vinsko klet in del vinogradov, njegov interes pa je odkup in veleprodor na azijski trg. Ne da bi 90 zaposlenim pogledalo v oči, je poslovodstvo aprila v stečaj poslalo Kristal iz Selnice ob Dravi, v zraku so ostali sumi o oškodovanju premoženja in zaposlenih. Padel Foto Tabor, visi Šerbinek Pomlad je bila usodna tudi za Foto Tabor, prepoznavno blagovno znamko na vzhodu Slovenije, in Print Division Zorana Markoviča. Po petih kriznih letih se je avgusta dokončno zrušil še hoški gradbinec Meteorit Kristijana Gajška. S prisilno poravnavo se skuša izogniti stečaju tudi podjetje Avto Šerbinek, ki je skoraj prepolovilo število zaposlenih na okoli 60. V načrtu finančnega prestrukturiranja je obljubilo stoodstotno poplačilo upnikov tudi v obliki pretvorbe terjatev v lastniške deleže in s kompenzacijo storitev. Lanska čista izguba je presegla pol milijona evrov, podjetje tarejo tudi dodatne zahteve po plačilu davka na dodano vrednost iz prekinjenega lizinškega razmerja, ki v načrtu finančnega prestrukturiranja niso bila predvidena. Zato visi tudi prisilna poravnava, o kateri so se upniki odločali do konca decembra. S prisilko se skuša rešiti tudi bistriški Aha Emmi. V Prevent Halogu iz Lenarta, ki je šival za avtomobilsko industrijo, se je razparal posel s ključnim partnerjem - nemškim Daimlerjem. Po likvidaciji je brez dela ostalo več kot 400 ljudi. Pretresi v NKBM Do konca januarja država zbira zavezujoče ponudbe za drugo največjo banko, v zadnji večmilijardni državni dokapitalizaciji bančnega sistema po slovensko sanirani z davkoplačevalskim denarjem. Madžarski OTP je v banko poslal že več revizorskih ekip, a njihova ponudba ne seže prek 150 milijonov evrov. V ozadju OTP je tudi ruski kapital, kar je v trenutnih napetih odnosih EU-Rusija zagotovo dejavnik, ki ni nepomemben. Ameriški finančni sklad Apollo je še vedno v igri, prav tako so ponudbo napovedali razlaščeni mali delničarji. A najbolj vroča zgodba o NKBM je trenutno povezana z razmerami v banki. Dnevnik in Finance sta pisala o "kaosu, razpadu sistema in krizi odločanja", Aleš Hauc naj bi bil že nekaj časa odsoten ali zaradi bolniške ali zaradi dopusta. Banko pretresajo notranji konflikti med Haučevo linijo in prej vplivnimi silami. Nekatere je Hauc sicer nagnal, v zadnjih tednih je več ključnih ljudi tudi po lastni odločitvi zapustilo NKBM. Banka ima proti nekdanjim vodilnim odprtih več sodnih postopkov. Vse skupaj naj bi se že odražalo tudi v poslabšanih finančnih izidih. NKBM je veljala in velja za finančni steber mariborskega gospodarstva in njene težave se gotovo odražajo tudi v širši gospodarski sliki. O tem, ali je Aleš Hauc na prepihu, se je ugibalo že ob stresnih testih, a se je tedaj očitno obranil. Zdaj je položaj tudi zanj že bolj zapleten. V središču so bile bolj kot leta prej zgodbe o razcvetu tujih naložb TOP 5 v Podravju z 1,5 milijarde evrov Prvih pet, Impol, Talum, Henkel, Pošta Slovenije in Unior, je v poslovnem letu 2013 skupaj ustvarilo milijardo in pol evrov prihodkov. Le petnajst gospodarskih družb se je uvrstilo med 100 največjih v Sloveniji, z izjemo Taluma, Pošte Slovenije in Uniorja so vsa poslovala z dobičkom. Z več kot pol milijarde evrov prihodkov v letu 2013 z naskokom vodi bistriški Impol, ki je delničarjem v glavnem menedžerjem družbe razdelil del od pet milijonov evrov doseženega čistega dobička. Talum iz Kidričevega kljub povečevanju prihodkov ne more iz rdečih številk, saj je imel predlani ob skoraj 320 milijonih evrov prihodkov okoli 12 milijonov evrov izgube. Tretja po višini prihodkov v Podravju sta bila Henkel Maribor in Henkel Slovenija, ki sta po razdelitvi na dve družbi skupaj ustvarili za 252 milijonov evrov prihodkov in okoli 42 milijonov evrov dobička. Pri Pošti Slovenije so ustvarili 217 milijonov prihodkov, a je leto 2013 na račun razvrednotenih delnic NKBM končala s 16,7 milijona evrov izgube. Družbe bodo revidirane poslovne rezultate za preteklo leto objavile do konca marca letos, (ski) Situacija, ki zahteva akcijo vseh Ko se poskuša zazreti v 2014. in prognozirati 2015., Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ), ugotavlja, da je zaradi opuščanja raziskav v javnih institucijah, ki so zbirale podatke in jih analizirale, težko resno ovrednotiti preteklost in napovedati prihodnost mariborskega gospodarstva. "Situacija je izredno zahtevna in bi potrebovala hitre in skupne aktivnosti vseh odgovornih v regiji in državi. Domače in tuje investicije so prej izjema kot pravilo. Poslovno okolje Podravja in tudi Slovenije ni privlačno za investicije, saj cene zemljišč, zahtevni razpisni pogoji, delovnopravna in davčna zakonodaja, administrativne omejitve in visoke obremenitve gospodarstva nikakor niso spodbudne. Sicer veliko govorimo o tujih investicijah, vendar vse ostane na ravni političnih govorov," pravi. Po njenem so problem tudi "hermetično zaprte banke, ki kljub dokapitalizaciji ne želijo narediti nobenega koraka v smeri pomoči gospodarstvu. Podjetjem ne dajejo garancij, zaračunavajo izjemno visoke, več kot 7,5-odstotne obrestne mere. V okolju ostajajo le še bančne ekspoziture brez odločevalskih možnosti in podrobnega poznavanja gospodarskih subjektov," spomni na likvidacijo Probanke in aktualno prodajo Nove KBM. V regiji pada delež velikih podjetij. Oktobra je bila v Podravju 13,8-odstotna brezposelnost, v Mariboru kar 17,4-odstotna. Na delo v Avstrijo dnevno migrira okoli 10.000 ljudi. "Trend zmanjševanja delovno aktivnega prebivalstva je visok in za zdaj ni nikakršnih indicev, ki bi lahko to stanje obrnili v pozitivno smer." Podgornikova omeni še, da zaposlovalci pogrešajo strokovnjake, "šolski programi se v ničemer ne prilagajajo potrebam gospodarstva". Zato bo v tej smeri ŠGZ nadaljevala lani začete aktivnosti v sodelovanju z Univerzo Maribor, (na) n V banki, ki jo vodi Aleš Hauc, naj bi bile razmere vse bolj napete. Kako bo to vplivalo na prodajo? In kako trden je Haučev stolček? (Andrej Petelinšek) Zupan Andrej Fistravec je stavil na Kitajce. A tovarna baterij seje za zdaj izkazala za predvolilni nateg. (Janko Rath) Koliko je bilo za propad Športnega centra Pohorje (SCP) krivo vreme, koliko pa preteklo sumljivo poslovanje, je zahtevno vprašanje, vredno kriminalistične preiskave. (Andreja Petelinšek)

Medij: Večer
Avtorji: Klapš Srečko,N. A.,Stepišnik Matija,Ambrož Nina,S. K. L.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 05. 01. 2015
Stran: 6