Ljubljana, 28. oktober 2019 (MOREL)- Državni svetniki so danes, na 6. izredni seji, soglasno izglasovali odložilni veto na zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Sejo je v državnem svetu neposredno spremljal tudi predsednik VZMD Kristjan Verbič, ki je - neposredno po sprejemu ZPSVIKOB minuli teden v državnem zboru - na državni svet naslovil apel naj izglasuje veto ter omogoči obravnavo svojega, neprimerno ustreznejšega predloga.

Na neustreznost zakona so doslej opozorili številni (tudi povsem neodvisni) predstavniki strokovne javnosti. Pobudo za oceno ustavnosti takšnega zakona je že napovedala Banka Slovenije, pomembne pomisleke so podali najvišji predstavniki vrhovnega sodišča RS, hkrati pa je pričakovati tudi nasprotovanje Evropske centralne banke in Evropske komisije, zaradi očitka o nedopustnem monetarnem financiranju. Vse to bi po prepričanju VZMD izdatno podaljšalo že tako predolge postopke, zaradi česar bi razlaščeni vlagatelji ostali ujeti v desetletnih sodbih bitkah z mlini na veter, medtem ko so nekateri večji vlagatelji že prejeli odškodnino po pravnomočni tožbi.

Ob izglasovanem vetu iz VZMD - tokrat predvsem na 46 poslancev, ki so ZPSVIKOB podprli ob nedavnem glasovanju - naslavljajo apel, naj o svoji vnovični podpori temeljito premislijo. Letos bo namreč minilo kar 6 let od spornih razlastitev, zaradi vse daljšega čakanja pa bi lahko s tem povezani stroški ob koncu celo presegli zahtevano glavnico. Za vse te stroške, kakor tudi zasičenost sodišč, osebne tragedije itn. bo odgovoren vsak od poslancev, ki bo vnovič podprl ZPSVIKOB. Ob tem je  Verbič še izpostavil: »v primeru, da bi sporni zakon ponovno dobil zadostno podporo v državnem zboru in se bo posledično agonija razlaščenih vlagateljev še dodatno, nedopustno in v nedogled zavlekla, se bodo v VZMD - poleg številnih aktualnih postopkov - naposled primorani obrniti tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice, tudi spričo že zdaj nerazumno dolgih rokov.« To so sporočili iz VZMD. (konec)

Medij: Tiskovna agencija MOREL

ELEN BATISTA ŠTADER (voditeljica): Verjamemo, da je to pošteno plačilo za delo, ki ga opravljamo. Tako je dvig sejnin na današnji skupščini Nove Ljubljanske banke komentiral predsednik nadzornega sveta NLB-ja Primož Karpe. Predlog so podprli tuji lastniki banke, država pa mu je nasprotovala, saj dvig sejnin ni skladen z državnim priporočilom. Po novem bodo tako nadzorniki prejeli trikrat višje sejnine oziroma vsaj 60.000 evrov. Nekaj delničarjev je zaradi dviga sejnin že napovedalo izpodbojne tožbe.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Skupščina z eno samo točko je torej prinesla dvojni dvig sejnine predsedniku nadzornega sveta in trojni dvig preostalim članom.

PRIMOŽ KARPE (predsednik nadzornega sveta NLB-ja): Verjamemo, da je to pošteno plačilo za delo, ki ga opravljamo in za ustvarjeno vrednost, ki jo banki prinašamo.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Očitno so tuje lastnike, čeprav so ti svoje nadzornike imenovali komaj junija letos, že prepričali. SDH, ki menda ni klonil pod pritiski politike pa predloga ni podprl.

BOŠTJAN KOLER (član uprave SDH-ja): SDH se je na današnji skupščini družbe opredelil skladno z določil kodeksa upravljanja družb v lasti države. Na podlagi teh določili SDH predloga nadzornega sveta in uprave NLB ni podprl.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Državno priporočilo namreč pravi, da bi nadzornik na leto smel prejeti najmanj 15.000 evrov, v NLB-ju pa bo član po novem prejel 60.000, predsednik pa 75.000 evrov bruto.

KRISTJAN VERBIČ (VZMD): Takšna nadomestila, ki kot sem izpostavil na skupščini pravzaprav v primeru predsednika nadzornega sveta dosegajo dvokratnik plače predsednika vlade, v tem primeru upravičeno toliko bolj pričakujemo, da bodo ravnali avtonomno zgolj v interesu banke in njenih vlagateljev in ne skladno z interesi kot ocenjujemo marsikdaj doslej, Banke Slovenije ali Republike Slovenije.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Višje plače in sejnine, NLB je te di varčevalce razburjal tudi zaradi morebitne uvedbe negativnih obresti na depozite.

PRIMOŽ KARPE (predsednik nadzornega sveta NLB-ja): Kaj bo v realnosti je še daleč od tega, da bi se opredeljevali. Jaz verjamem, da tega ljudje kot nekega dodatnega davka ali negativnih obresti še lep čas ne čaka, če sploh. Izgleda, kot da v bistvu skrbimo sami samo zase. A je tako?

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Ja.

PRIMOŽ KARPE (predsednik nadzornega sveta NLB-ja): Temu i tako. Temu niti v sanjah ni tako.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): In dodaja, da ima NLB dovolj denarja tudi za prevzeme na primer v Srbiji, a ne zato, ker bi o bančni sanaciji banka dobila preveč denarja.