PP 21.2.2019

Med slovenskimi in evropskimi organi obstajajo različna stališča glede arhivov Evropske centralne banke.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je na okrogli mizi, ki sta jo pripravili Srebrna katedra in Študentska organizacija PF Univerze v Ljubljani, zavrnila očitke Evropske komisije in ponovila, da so preiskovalni organi ravnali pravilno, potem ko so neuspešno pridobivali podatke od Banke Slovenije. Slovenija sicer še čaka na besedilo tožbe. Poleg njene lastne obrambe je uspeh Slovenije pred Sodiščem EU odvisen tudi od drugih držav, saj je pomembno, koliko zainteresiranih držav bo primer pritegnil k reševanju odprtih dilem o nadzoru. Nad napovedjo tožbe je bila Slovenija po ministričinih besedah zelo presenečena, zato se je takoj povezala z drugimi državami. Nedopustno bi namreč bilo, da bi prišlo do kakršnegakoli pritiska institucij na manjše države.

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je prepričan, da bo tožba izredno zanimiv primer, in poudarja, da je nedopustno, da »imamo v 21. stoletju še vedno institucije, ki ne dopuščajo nadzora in se postavijo nad druge«. Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Slovenije Kristjan Verbič je ob tem opozoril na precedenčni primer te tožbe in na sporne vidike razlastitve delničarjev v okviru državne dokapitalizacije bank leta 2013. Urša Ravnikar Šurk, študentka EPF 

Medij: Pravna praksa

Avtor: Urša Ravnikar Šurk

Stran: 34