FINANCE / SANACIJA BANK
Ministrstvo za finance je pripravilo nov predlog zakona, ki naj bi nekdanjim lastnikom delnic in obveznic bank omogočil dokazovanje, da so bili ob sanaciji bank oškodovani. Tokrat je ministrstvo v pripravo vključilo sodstvo, pričakovati pa je, da bodo predlogu nasprotovali domnevni oškodovanci ter Evropska centralna banka.
Včeraj je ministrstvo za finance v dober mesec dni dolgo javno razpravo poslalo nov predlog zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. »Zagotoviti želimo učinkovito in hitro sodno varstvo,« je včeraj dejal državni sekretar Metod Dragonja. Na ministrstvu predvidevajo, da bi bil lahko predlog uveljavljen sredi letošnjega leta, najprej tri mesece in najpozneje 15 mesecev po tem pa bodo lahko domnevni oškodovanci vložili tožbe.
Zakon naj bi torej določil, kako bodo sodišča vodila postopke, v katerih bodo ugotavljali morebitno oškodovanje pri reševanju slovenskega bančnega sistema v letih 2013 in 2014- Skupna vrednost kvalificiranih obveznosti, ki so bile ob sanaciji izbrisane in na katere se predlog zakona nanaša, je bila 963 milijonov evrov. Nekdanji lastniki teh delnic in obveznic pa zahtevajo presojo o pravilnosti celote takratnih izrednih, več milijard evrov vrednih ukrepov, ki so jih, domnevno v imenu najvišjih interesov države, sprejemali najvišji predstavniki oblasti.
O tem epiloge pričakujemo tudi na drugih ravneh, saj je dan pred lanskim božičem nacionalni preiskovalni urad zaradi suma zlorabe uradnega položaja ovadil več oseb, po neuradnih informacijah takratne člane sveta Banke Slovenije. Včeraj pa je računsko sodišče sporočilo, da bo tudi samo izvedlo revizijo.
Vse v Mariboru
Učinkovito sodno varstvo je zahtevalo ustavno sodišče, ki je presodilo, da zakon o bančništvu tega ni zagotavljal za lastnike obveznosti banke, ki so bili izbrisani ob bančni sanaciji v letih 2013 in 2014. Vlada Mira Cerarja je predlog zakona sprejela že konec leta 2017, vendar poslanke in poslanci njegove obravnave niso končali. Bil je deležen tudi ostrih kritik predstavnikov domnevnih oškodovancev ter sodišč, ki bodo o tožbah - ob pomoči skupine izvedencev - odločala.
Novi predlog, ki ga je tokrat ministrstvo za finance pripravilo skupaj z ministrstvom za pravosodje, upošteva pripombe, ki so jih lani podali predstavniki sodstva. Ker ljubljansko okrožno sodišče ne bi zmoglo procesirati teh zadev, bodo predvidoma vse tožbe vložene v Mariboru. Poleg tega bi po prepričanju finančnega ministrstva, ki ga vodi Andrej Bertoncelj, novi predlog bolje prestal morebitno ustavno presojo, ker vsebuje predvsem pravila postopkov ter zelo malo materialnih določb. Zdaj je bolj jasno določeno, kako bodo lahko domnevni oškodovanci prišli do dokumentov o sanaciji bank -Banka Slovenije bo morala vzpostaviti tako imenovane podatkovne sobe. Hkrati se je ministrstvo približalo manjšim lastnikom delnic in obveznic bank, saj skupinam več kot trideset oseb, katerih skupna zahteva ne presega pet tisoč evrov, ne bo treba plačati sodne takse. Po podatkih ministrstva je bilo vseh delničarjev bank več kot sto tisoč, 97,4 odstotka delnic pa je bilo v lasti 50 največjih delničarjev.
Mali delničarji razočarani
Kljub temu so mali delničarji včeraj izrazili razočaranje ter dvom, da gre za resen korak do rešitve spora. »Mi smo tisti, ki smo sprožili postopke, pa sploh nismo bili uradno obveščeni, da se kaj pripravlja,« pravi predsednik vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič. Enako kot predsednik društva malih delničarjev Rajko Stankovič je dejal, da se ministrstvu mudi ujeti 15. marec, do katerega mora Slovenija odgovoriti na tožbo domnevnih oškodovancev pred evropskim sodiščem za človekove pravice.
Mnogi pričakujejo, da bo predlogu še bolj kot mali delničarji nasprotoval Bruselj. Evropska komisija je pred kratkim napovedala tožbo proti Sloveniji, ker je policija med preiskavo zasegla dokumente Evropske centralne banke (ECB). Komisija in ECB najverjetneje ne bosta ravnodušni, ko bo vpogled vanje dovoljen tudi več kot sto tisoč razlaščencem. x
Ministrstvo se je približalo zahtevam manjših lastnikov delnic in obveznic bank, saj skupinam več kot tridesetih oseb, katerih skupna zahteva ne presega pet tisoč evrov, ne bo treba plačati sodne takse. Kljub temu so mali delničarji včeraj izrazili razočaranje ter dvom, da gre za resen korak do rešitve spora.
Medij: Dnevnik
Avtor: Klemen Košak
Stran: 4