Na okrogli mizi v organizaciji Srebrne katedre (upokojenih) profesorjev pravne fakultete so gostujoči panelisti (ministrica za pravosodje Andreja Katič, vrhovni državni tožilec Drago Šketa, evropski poslanec dr. Igor Šoltes), študenti in predstavniki civilnodružbenih gibanj (VZMD, Sinteza) razpravljali o napovedani tožbi evropske komisije, ki očita Sloveniji ravnanje, nasprotno načelu lojalnega sodelovanja, in neupravičen zaseg dokumentov, ki naj bi bili del arhiva Evropske centralne banke. Edini smo si bili, da tožba ni sprejemljiva, in smo zato pozvali evropsko komisijo, da je ne vloži. Pred evropskimi volitvami sem opozoril prvega podpredsednika evropske komisije Fransa Timmermansa, ko je bil na obisku na Pravni fakulteti v Ljubljani, na stališča Sodišča EU o tem, da so države članice dolžne zagotoviti učinkovit pregon kaznivih dejanj, ki ogrožajo finance EU, in ga vprašal, ali bo evropska komisija res poskušala s tožbo doseči tako široko razlago privilegijev ECB in njenih arhivov, da bo onemogočila Sloveniji, da bi učinkovito preganjala tovrstna kazniva dejanja. G. Timmermans je obljubil pisni odgovor. Odgovor še čakam. En odgovor je sicer prišel, namreč vložitev tožbe proti Sloveniji. Po tem, ko je ovadba v zvezi z reševanjem bančne luknje prišla v javnost, postaja še bolj aktualno vprašanje: Ali bo evropska komisija v novi sestavi tožbo umaknila in se s tem izognila očitku, da se zavzema za učinkovit pregon kriminala samo, če so ogrožena sredstva EU, ne pa tudi, ko gre za sredstva države članice in njenih prebivalcev? dr. Ciril Ribičič, Ljubljana

Medij: DELO

Avtor: dr. Ciril Ribičič

Stran: 7