V VZMD se ne zanašajo na možnost skorajšnjega sprejetja zakona, ki bi omogočil plačilo ustrezne odškodnine izbrisanim/razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic šestih slovenskih bank, zato so s strokovnimi sodelavci uspešno izvedli še eno v nizu pomembnih dejanj, usmerjenih v poplačilo oškodovanj, ki so jih utrpeli izbrisani vlagatelji. Gre za vložitev premoženjsko-pravnih zahtevkov, pripravljenih v sodelovanju s kvalificiranim pooblaščencem, odvetnikom mag. Alešem Kalužo, ki je premoženjsko-pravni zahtevek vložil neposredno pri Specializiranem državnem tožilstvom (SDT), slednje pa je vložitev premoženjsko-pravnih zahtevkov sprejelo.

Na isti državni organ je bila vložena tudi kazenska ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zoper nekdanje člane Sveta Banke Slovenije. Kazenska ovadba je javno objavljena in v celoti dostopna na sledeči spletni povezavi: www.portalplus.si/3255/ekskluzivno-kazenske-ovadbe-zoper-vrh-slovenskih-bankirjev.

Vložitev premoženjsko-pravnega zahtevka ima pomembno vlogo za kasnejši nabor pravnih možnosti razlaščenih vlagateljev. Če bo namreč kazensko sodišče obsojencem naložilo povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem članov Sveta Banke Slovenije, bo to lahko storilo le v dobro tistih razlaščenih vlagateljev, ki so premoženjsko-pravni zahtevek pravočasno vložili. Z vložitvijo takšnega zahtevka pa razlaščeni vlagatelj oziroma njegov pooblaščenec pridobi tudi vrsto drugih pravic, kot npr. podajanje predlogov sodišču glede izvajanja dokazov, možnost postavljanja vprašanj pričam, možnost prevzema pregona itd.

Preko VZMD in izbranega odvetnika je bilo doslej na SDT vloženih kar 88 premoženjsko-pravnih zahtevkov, kar potrjuje, da je med razlaščenimi vlagatelji še ogromno volje in interesa za odpravo krivic, ki so jim bile povzročene pred šestimi leti. Tako so v VZMD prepričani, da množičnost odziva – tudi na njihovo tokratno pobudo – med drugim pošilja jasno sporočilo zakonodajalcem, ki še vedno niso sprejeli ustreznega zakona, navkljub izrecnim uradnim zahtevam Ustavnega sodišča RS iz leta 2016. Zato strokovni sodelavci VZMD pričakujejo, da bo NPU razširil svoje aktivnosti tudi na katero izmed drugih »domačih« bank (Abanka, NKBM itn.), katerih vlagatelji so bili prav tako oškodovani z odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih. Takrat bodo z naborom strokovnjakov različnih strok podrobno preučili tudi možnosti vlaganja premoženjsko-pravnih zahtevkov vlagateljev drugih bank, in ne zgolj razlaščenih vlagateljev v NLB.

V VZMD si že vrsto let prizadevajo za odpravo krivic, ki so bile vlagateljem v domače banke povzročene s - zdaj tudi uradno neupravičeno - prisilno razlastitvijo. Njihova prizadevanja so bila v tem času številna in raznovrstna ter so vselej tudi javno objavljena. Vsa stremijo k istemu cilju: odpravi nezaslišanih krivic in oškodovanj domačih vlagateljev ter vzpostavitvi stabilnega in zaupanja vrednega investicijskega okolja in klime v Republiki Sloveniji, z multiplikativnimi pozitivnimi učinki za skupnost in vse državljane. To so sporočili iz Vsesloveskega združenja malih delničarjev. (konec)

Medij: Tiskovna agencija MOREL