"Vlada je pripravila nov predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, za katerega pa ugotavljamo, da v celoti ne sledi odločbi ustavnega sodišča in sodno varstvo nekdanjih imetnikov otežuje, namesto da bi prizadetim ponudil učinkovito pravno sredstvo," so v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Med pripombami na predlog zakona, ki so jih naslovili na ministrstvo za finance, so izpostavili, da ta ne ureja pravil predložitve dokumentacije sodišču v dokazne namene, da retroaktivno posega v pravice tožnikov, ki so tožbe že vložili, da poskuša za nazaj določiti metodo cenitve in da ne daje možnosti tožnikom vplivati na izbiro strokovnjakov, ki bodo ocenjevali pravilnost rezultatov stresnih testov.

Kot so dodali, predlog zakona pri določanju višine sodne takse ne upošteva, da gre za nadomestno sodno varstvo, ne rešuje vprašanja tožb, vloženih zoper poslovne banke v primerih, ko so tožniki solidarno tožili Banko Slovenije in poslovne banke oz. so poslovne banke tožili podrejeno, da ne odgovarja na vprašanje materialnega procesnega vodstva teh pravd in ne vsebuje ureditve glede kritja pravdnih stroškov.

V Društvu MDS ministrstvu predlagajo, naj bodo nepoučeni vlagatelji, ki so bili v postopkih podržavljenja in reševanja bank razlaščeni, oproščeni plačila sodne takse. "Ne gre namreč zanemariti, da so nekateri izgubili vse svoje prihranke, sedaj pa se po več kot petih letih od njih pričakuje, da morajo poravnati še sodno takso za sodni postopek," so obrazložili.
Glede predloga o vzpostavitvi odškodninske sheme pa so ponovili, da bi država za potrebe poplačila odškodnin izdala 15- ali 20-letne obveznice. Pomisleke, da se za raznimi podjetji in fiduciranimi računi skrivajo tisti, ki so v raznih prekrških ali so davčni dolžniki, pa bi po njihovem lahko rešili tako, da bi se morali dejanski imetniki pred končno poravnavo razkriti, način pa naj se zapiše v zakon.

Ministrstvo je predlog v javno obravnavo poslalo v začetku februarja. Pripombe nanj so ob Društvu MDS napovedali tudi v Vseslovenskem združenju malih delničarjev. Takrat so oboji navedli, da Slovenija z njim lovi rok, ki ga je Evropsko sodišče za človekove pravice postavilo za odgovor na tožbo razlaščencev zaradi nezmožnosti sprožitve upravnega spora, ki se je vmes podaljšal do 15. aprila.

Pripombe na predlog zakona so napovedali v Banki Slovenije. Izjavo na to temo bosta zgodaj popoldne dala viceguverner Banke Slovenije Jožef Bradeško in direktor pravnega oddelka Banke Slovenije Jurij Žitko.

Medij: STA

Avtor: bdo/kk