Na predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, je februarja v času javne obravnave pripombe oddalo 12 deležnikov. Pripombe je ministrstvo dobilo tudi v vzporednem postopku medresorskega usklajevanja, in sicer od treh deležnikov. Na predlog mora mnenje podati še Evropska centralna banka.

Banka Slovenije je precej problematizirala prvotno rešitev ministrstva, da bo morala ona poravnati odškodnine v primeru sodne ugotovitve prikrajšanja nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti. Opozorila je, da bi s tem prišlo do nedovoljenega monetarnega financiranja, saj centralna banka ne sme financirati države, vključno z njenimi nalogami, reševanje bank pa je naloga lastnikov in v skrajnem primeru države.

Kakšno rešitev predvideva predlog zakona glede tega, ni znano, se je pa guverner Boštjan Vasle danes udeležil seje vlade. Kot so zapisali v uradu, je članom vlade "predstavil pogled Banke Slovenije na razmere v bančnem sistemu", njegov obisk pa da je del rednega dialoga Banke Slovenije z drugimi nosilci ekonomskih politik.

Precej pripomb na prvotni predlog so imeli tudi v Društvu Mali delničarji Slovenije, Vseslovenskem združenju malih delničarjev, civilni iniciativi Izbrisani mali delničarji Nove KBM in v komisiji DS za obrt, turizem in finance.

Mali delničarji so tudi spomnili, da z zakonom Slovenija lovi rok, ki ga je Evropsko sodišče za človekove pravice postavilo za odgovor na tožbo razlaščencev zaradi nezmožnosti sprožitve upravnega spora, ki se bo iztekel 15. aprila.

Ta zakon bi se po napotilu ustavnega sodišča moral uveljaviti že do sredine maja 2017. Prejšnji predlog je obstal v parlamentarnem postopku v prejšnjem sklicu DZ.

2019-04-04/13:56

bdo/uk

© STA 2019