"Po prejemu vseh pripomb bomo v najkrajšem možnem času pripravili besedilo zakona, ki bo predloženo v obravnavno vladi," so za STA še povedali v ministrstvu. Po prvotnih načrtih bi vlada o njem lahko odločala nekje do sredine aprila, obravnava v DZ pa bi lahko bila končana nekje do sredine tega leta.

Ministrstvo je na predlog, ki je bil v javni obravnavi do torka, prejelo pripombe 12 deležnikov. Pripombe je dobilo tudi v vzporednem postopku medresorskega usklajevanja, in sicer od treh deležnikov. Na predlog bo svoje pripombe podala še Evropska centralna banka (ECB), so dodali.

Da so oddali pripombe na predlog zakona, so povedali mali delničarji in Banka Slovenije. Ta je problematizirala vsebinsko rešitev, da bi morala v primeru sodne ugotovitve prikrajšanja nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti odškodnine poravnati Banka Slovenije.

"S tem bi prišlo do nedovoljenega monetarnega financiranja, ki ga določa pravo EU in zakon o Banki Slovenije," so opozorili. Po njem centralna banka ne sme financirati države, vključno z njenimi nalogami, reševanje bank pa je naloga lastnikov in v skrajnem primeru države, in ne centralne banke, so dodali.

Ministrstvo se v t. i. drugi verziji predloga zakona, objavljeni na spletni strani, zaveda, da bi v primeru, da bi morala Banka Slovenije plačati odškodnino ne glede na to, ali je ravnala protipravno ali ne, lahko prišlo do kršitve prepovedi monetarnega financiranja.

"Da pa država ne bi plačala nečesa, za kar je kriv nekdo drug, predlog zakona določa, da ji Banka Slovenije povrne tisti del začasno zagotovljenih denarnih sredstev, ki predstavljajo plačilo za škodo, ki je nastala, ker Banka Slovenije in osebe, ki so delovale na podlagi njenega pooblastila, pri izreku izrednega ukrepa niso delovale s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. V primeru spora mora ustreznost in pravilnost svojega delovanja dokazati Banka Slovenije," predlog povzema ministrstvo.

Banka Slovenije je sicer problematizirala več drugih stvari. Denimo to, da je v procesih reševanja sodelovalo več institucij, česar predlog zakona ne prepoznava, ter da sama ni imela koristi iz morebitne napake ocene, temveč da so jo imele banke, deloma pa tudi država, ki je lahko vstopila v lastništvo bank v večjem delu, kot bi sicer.

Mali delničarji pa ministrstvu očitajo, da predlog v celoti ne sledi odločbi ustavnega sodišča. Po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) in Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) "predlog otežuje, namesto da bi prizadetim ponudil učinkovito pravno sredstvo" oz. "kršitev te pravice nadgrajuje z novimi pravnimi nejasnostmi in protislovnostmi".

V Društvu MDS so izpostavili, da predlog ne ureja pravil predložitve dokumentacije sodišču v dokazne namene, da retroaktivno posega v pravice tožnikov, ki so tožbe že vložili, da poskuša za nazaj določiti metodo cenitve in da ne daje možnosti tožnikom vplivati na izbiro strokovnjakov.

Predlog po njihovem prav tako pri določanju višine sodne takse ne upošteva, da gre za nadomestno sodno varstvo, ne rešuje vprašanja tožb, vloženih zoper poslovne banke v primerih, ko so tožniki solidarno tožili Banko Slovenije in poslovne banke oz. so poslovne banke tožili podrejeno, da ne odgovarja na vprašanje materialnega procesnega vodstva teh pravd in da ne vsebuje ureditve glede kritja pravdnih stroškov.

Podobno so kritični v VZMD ter v civilni iniciativi Izbrisani mali delničarji Nove KBM in komisiji DS za obrt, turizem in finance. V VZMD so nanizali, da predlog ne implementira usmeritev ustavnega sodišča glede dostopnosti cenitev sredstev bank razlaščencem pred vložitvijo tožbe v neokrnjenem obsegu, da Banko Slovenije razbremenjuje odgovornosti za škodo zaradi njenih ravnanj pred izbrisi in da ne ugotavlja, ali je ta v pripravah na izbris ravnala v dobri veri, skrbno in po navodilih ali ne.

Predlog po njihovem med drugim ne vsebuje določb glede obrestovanja odškodnine od dne izvedbe izbrisa, neustrezno pa določa, da Banka Slovenije v primeru ugotovitve prikrajšanja nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti v bankah pripravi poimenski seznam višine škode, ki so jo utrpeli tožniki, kar bi moralo po njihovem prepričanju storiti sodišče.

Medij: STA

Avtor: bdo/jb