Katičeva je na današnji okrogli mizi o napovedani tožbi komisije zaradi zasega dokumentov v hišnih preiskavah na Banki Slovenije ponovila, da so preiskovalni organi ravnali pravilno, ves čas postopka so se trudili pridobiti podatke centralne banke, vendar neuspešno. Zato zavrača očitke Evropske komisije, da Slovenija ni postopala pravilno. "Na podlagi sodne odredbe so opravili preiskavo in šele tedaj so se na Banki Slovenije začeli sklicevati na imuniteto arhivov Evropske centralne banke (ECB), prej v tem postopku ne," je dejala.

Med slovenskimi in evropskimi organi je namreč prišlo do različnih stališč glede definicije arhivov EU. Stališče Evropske komisije bi v praksi pomenilo, da bi bilo za preiskavo potrebno vnaprejšnje soglasje ECB, to pa je za Slovenijo nesprejemljivo, saj je pri preiskavah element presenečenja ključen, priprave pa morajo potekati v tajnosti.

Po njenih besedah bi morala biti prav ta bančna regulatorja tisti instituciji, ki bi morali spoštovati pravo in državljanom predstaviti dokazila o tem, ali smo preplačali bančno sanacijo iz leta 2013. Omenjena tožba na Sodišču EU bo, tako Katičeva, precedenčen primer, pomemben ne le za Slovenijo, temveč tudi za druge evropske države. Slovenija je bila po njenih besedah presenečena nad napovedjo tožbe, zato se je nemudoma povezala z drugimi državami, da ne bi prišlo kakršnegakoli do pritiska institucij na manjše države.

Tako kot EU pričakuje, da bodo države članice izpolnjevale svoje obveznosti, tudi pravosodna ministrica pričakuje, da bodo evropski organi izpolnjevali svoje naloge v skladu z vrednotami, na katerih temelji unija.

S tem se je strinjal tudi evropski poslanec Šoltes (Zeleni), ki je ocenil, da je transparentnost "sveti gral EU". "Vsi vedo, da obstaja, vendar se jo le težko kdo dotakne," je dejal. Nedopustno se mu sicer zdi, da "imamo v 21. stoletju še vedno institucije, ki ne dopuščajo nadzora in se postavijo nad druge".

Šoltes je prepričan, da bo tožba Evropske komisije proti Sloveniji izredno zanimiv primer, zato bo zelo pomembno, kakšno obrambo bo Slovenija ubrala. "Izjemno pomembno bo tudi, da se vključi čim več zainteresiranih držav. Ni nepomembno tudi, da bodo sodelovali nekdanji lastniki obveznic podržavljenih bank," je dodal na okrogli mizi, ki sta jo pripravila srebrna katedra in Študentska organizacija Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

"Precedenčna ni le tožba, temveč tudi primer razlastitve vlagateljev," pa je ob tem dodal predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Slovenije Kristjan Verbič, ki je v razpravi opozoril na po njegovem mnenju sporne vidike razlastitve v okviru državne dokapitalizacije bank.

Medij: STA

Avtor: jaz/jes