NLB, Vlada, Ustavno sodišče - kaj bo odgovor Vlade na poziv ESČP v postopku ddr. Kotnika in izbrisanih vlagateljev zoper BS in 5 bank, ko je US jasno: »z Ustavo bi bilo skladno le, če bi bile cenitve razlaščencem na voljo že od razlastitve, in to v polni,

ESCPokt2018

Danes se na Ljubljanski borzi začenja trgovanje z delnicami Nove Ljubljanske banke, d.d. (NLB). Ob tem v VZMD pozdravljajo, da je - po dobrih ducat letih zagotovil o vključitvi NLB na borzo - postopek privatizacije vključeval tudi ponudbo delnic javnosti (IPO), saj je to edini način, da so mali vlagatelji glede investicijskih možnosti v enakopravnem položaju z velikimi. Obenem pa iz VZMD opozarjajo na določbe prospekta, ki ga je objavila NLB v zvezi s ponudbo njenih delnic javnosti. Ta prospekt namreč - povsem drugače od prospektov delnic in obveznic slovenskih bank, ki so bile malim vlagateljem decembra 2013 arbitrarno izbrisane brez nadomestila, na podlagi še vedno tajnih cenitev - vsebuje opis tveganja nastopa tovrstnih dogodkov! Tako je v poglavju o 15.4 o kapitalskih zahtevah in zahtevah glede obvladovanja tveganj povzeto, da imajo organi reševanja pooblastila za »odpis, s čimer se zagotovi, da relevantni kapitalski instrumenti absorbirajo izgube, ki nastanejo (med drugim) iz nastopa nesposobnosti preživetja določene finančne institucije ali njenega matičnega podjetja, pa tudi instrument reševanja s sredstvi upnikov (bail-in), ki je definiran kot odpis ali konverzija obveznosti institucije do njenih upnikov in delničarjev v kapital z namenom dokapitalizacije te institucije«.

Prav tako je v omenjenem prospektu izrecno zapisano: »V okviru BRRD se lahko zahteva, da delničarji, podrejeni upniki in komitenti z vlogami nad 100.000 EUR nosijo izgube na začetku procesa sanacije.« Ta navedka jasno dokazujeta, da mali vlagatelji v delnice in obveznice slovenskih bank, ki so jim bile v letih 2013 in 2014 odvzete brez nadomestila, niso bili ustrezno poučeni o tveganjih, povezanih z njihovimi naložbami, saj je očitno, da jim tveganje, ki se je v njihovem primeru uresničilo, ni bilo predstavljeno niti z besedo, kaj šele tako izrecno, kot pri novi prodaji delnic NLB. Nedvomno je tudi ta vidik neustrezne seznanitve s tveganji prispeval k prvemu uspehu tožbe, ki sta jo za vračilo vplačanega zneska za obveznice družbe BANKA CELJE, d.d., zoper njeno pravno naslednico, družbo ABANKA, d.d., vložila dva mala vlagatelja. To kaže, da je bila ocena VZMD ter številnih odvetnikov, s katerimi VZMD sodeluje, da je zaradi izbrisa potrebno tožiti tudi poslovne banke (VIDEO) in ne le Banko Slovenije, daljnovidna in pravilna. Vsi oškodovanci, ki so se pridružili postopkom pod okriljem VZMD (VIDEO), imajo tožbe tako vložene - ne le zoper Banko Slovenije, temveč tudi zoper vse zadevne poslovne banke.

V VZMD pozdravljajo edini smiseln in logičen prvostopenjski izid postopka v omenjeni tožbi malih vlagateljev Banke Celje, d.d., zoper njeno pravno naslednico Abanko, d.d. Hkrati pa javno zahtevajo, da sodišča prenehajo zavlačevati z obravnavanjem zahtevkov drugih malih vlagateljev zoper poslovne banke, z izgovori o čakanju na »posebni zakon«, ki bi/bo urejal postopke proti Banki Slovenije, saj odgovornost slednje ni predpostavka odgovornosti poslovnih bank! Tako strokovni sodelavci VZMD tudi javno sprašujejo Vlado RS, kako namerava odgovoriti na poziv Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je nedavno le začelo obravnavati kršitve pravice do sodnega varstva in do zasebne lastnine ob bančnih izbrisih v Republiki Sloveniji. Obravnava pred ESČP bi morala biti zadnje dramilo domačim organom, da je problematiko kriminalnih razlastitev in izbrisov - na podlagi tajnih in prirejenih (VIDEO) cenitev - po 5 letih vendarle potrebno usmeriti h koncu in konstruktivni rešitvi (VIDEO), ne pa k novemu začetku, kakor je to doslej naklepala Banka Slovenije v dosedanjih osnutkih Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank - ZPSVIKOB (VIDEO).

»Pri tem je Ministrstvo za finance RS doslej slepo sledilo Banki Slovenije – še posebej s predlagano zakonsko določbo, da bi morali razlaščeni mali vlagatelji najprej dokazovati in pravnomočno dokazati obstoj svoje pravice do vpogleda v sporne »cenitve«, ki so bile podlaga za razlastitev, čeprav je Ustavno sodišče RS že oktobra 2016 izrecno zapisalo, da bi bilo z Ustavo RS skladno le, če bi bile te cenitve razlaščencem na voljo že vse od razlastitve, in to v polni, torej necenzurirani obliki,« je ogorčenje po vseh teh letih, postopkih ter še enem nezaslišanem slovenskem unikumu, izrazil Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, in dodal: »V VZMD bomo tudi nadaljevanje postopka pred ESČP pozorno spremljali, nudili vso podporo ddr. Tadeju Kotniku, tesnemu sodelavcu VZMD, ki je v postopku neposredno udeležen, ter javnost - še posebej pa vse oškodovane vlagatelje, ki so se pridružili postopkom pod okriljem VZMD - sprotno obveščali o napredku!«

VZMD.TV

KDD OBVESTILA