Danes so iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) v imenu Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji Nove KBM« in Sekcije NKBM pri VZMD na Predsednico Vlade RS, mag. Alenko Bratušek, naslovili pismo v katerem izpostavljajo, da je pomemben razlog za izjemno nizko podporo, ki ji jo kažejo predvolilne ankete, gotovo tudi krivica, ki je bila zagrešena ob izbrisu delnic in podrejenih obveznic v slovenskih bankah - zlasti malim vlagateljem, ki niso mogli vplivati na poslovno politiko bank, saj je imela država v njih večinski delež ter je vsa leta imenovala njihove nadzorne svete in vodstva. V treh bankah z večinskim državnim lastništvom (četrta bo kot kaže Banka Celje) je bila razlaščena več kot četrtina vsega prebivalstva: blizu 100.000 imetnikov bančnih delnic in 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter cca. 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah; izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine. Ob tem so Predsednici Vlade RS ponovno predstavili nekatera bistvena dejstva v zvezi z izbrisom ter prizadetimi imetniki obveznic in delnic, tokrat predvsem primer NKBM, kjer je bila v preteklosti tudi članica nadzornega sveta.

VZMD je - poleg poziva Premierki - na vse politične stranke, ki se potegujejo za podporo volivcev na skorajšnjih volitvah v Državni zbor RS naslovil konkretni vprašanji: »Ali boste v primeru izvolitve v Državni zbor RS podprli oblikovanje sporazumnega dogovora Republike Slovenije s fizičnimi osebami - malimi nepoučenimi vlagatelji o popravi oškodovanja, ki so ga utrpeli z izbrisom (podoben izbris so doslej v EU utrpeli le še mali vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal, s katerimi je Vlada Kraljevine Nizozemske tak dogovor že sklenila 11. julija lani in podrejenim upnikom v celoti povrnila prej izbrisano terjatev)?« in »Ali boste v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo?«

Dopis političnim strankam Predsednik VZMD zaključuje z vnaprejšnjo zahvalo za konkretne odgovore, ki bodo, kot navaja: »našim članom, sodelavcem in partnerjem gotovo olajšali odločitev o podpori kandidatom za Poslance novega sklica Državnega zbora RS ter vsekakor pripomogel h kvaliteti sestave, razprav in odločanj ter slovenske stvarnosti nasploh«.

Sicer pobudniki med drugim opozarjajo, da sta Evropska komisija in Republika Slovenija z izbrisom malih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic dokončno uničili slovenski kapitalski trg delnic ter obveznic, podjetniških in državnih. Vzajemni in pokojninski skladi so že skoraj v celoti (2.000 M€) na tujih trgih, kjer ustvarjajo delovna mesta, med tem ko jih v Sloveniji zapirajo. Zakaj naši vzajemni skladi niso kupili obstoječih ali na novo izdanih delnic Mercatorja, Športnega centra Pohorje, Heliosa, Letrike, Svee ter rešili sedanje in zelo verjetne bodoče probleme teh družb?! Zakaj je npr. Agrokor boljši kot četrt milijona domačih malih vlagateljev, ki jim država premoženje vsakih nekaj let podržavi (Proficia Dadas, Zvona, banke) in zaplenjena podjetja proda (tujcem)!

Vlada RS se pri tem izgovarja na Evropsko komisijo (EK) in na dane obljube. Kaj pa avstrijska vlada? Avstrijska banka Raiffeisen je pri 113 M€ »zelo konzervativno« ugotovljenega kapitalskega primanjkljaja v istem stresnem testu slovensko podružnico dokapitalizirala samo s 40 M€. Svojih delničarjev niso razlastninili, saj s tem višine kapitala ne bi spremenili, nasilna zamenjava lastnikov pa bi bila usodna za banko in državo Avstrijo. Slovenija je vložila zahtevo za 900 M€ državne pomoči za sistemsko banko januarja 2013, EK jo je odobrila decembra 2013 po popolnem izničenju  vseh delnic in podrejenih obveznic. Avstrija je šestkrat višjo zahtevo za nesistemsko banko Hypo-Alpe-Adria vložila 29. junija 2013 in jo dopolnila 29. 8. 2013; EK jo je odobrila že septembra 2013, brez zahteve za kakršen koli odpis ali pretvorbo podrejenih obveznic, kaj šele za njihov popoln odpis. EK torej s Slovenijo ne ravna kot z enakopravno članico EU, čeprav Sloveniji ni posodila nobenih sredstev za sanacijo bank. In vaša vlada se tem dvojnim merilom ni znala upreti?!

Dne 29. 4. 2014 je Evropski bančni organ (EBA) objavil splošno metodologijo in scenarij za letošnje stresne teste 130 bank v državah EU. Samo 4 mesece po izničenju delnic NKBM so EK, ECB in EBA bistveno spremenile napovedi gospodarskih gibanj 2013-2015 za Slovenijo, npr. pri BDP od padca -9,5 % na -3,3 % v neugodnem primeru, pri zasebni potrošnji od -18,0 % na -1,4 %, znižanje brezposelnost od 10,1 % na 9,8 % namesto na 11,5 % v osnovnem scenariju. Do leta 2015 se znajo napovedi o previsoki dokapitalizaciji še bistveno povečati. Po novi metodologiji EBA je bila torej dokapitalizacija slovenskih bank decembra lani za 1.500-2.000 M€ previsoka ter razlastninjenje delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic milo rečeno nestrokovno. Višek kapitala bi po letošnjih stresnih testih morali porabiti za vračilo delnic in podrejenih obveznic razlaščenim lastnikom podržavljenih bank po sedanji vrednosti dejansko vplačanih sredstev.

Že v dobrem mesecu po izdaji Odločbe ter izbrisu delnic in obveznic se je namreč pokazalo, da so bile predpostavke stresnih testov napačne in s tem ocene o možni nepokriti izgubi v višini 1.055 M€ (z 1 % verjetnostjo) nerealne. Npr. za leto 2013 je bil padec BDP v neugodnem scenariju ocenjen na -3,1 %, dejansko je bil -1,1 %; letos naj bi bil padec BDP -3,8 %, državni Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) napoveduje rast +0,5 %, Evropska komisija celo 0,8 %! V obdobju 2013-2015 naj bi bil skupen padec BDP kar -9,5 %, padec zasebne potrošnje pa celo -18 %; Evropska komisija nam je letos za obdobje 2013-2015 napovedala rast BDP za 1,1 % in padec zasebne potrošnje le -1,4 %. Ocenjevati bodoče izgube je tvegano početje, na osnovi 1 % verjetnosti morebitnih bodočih izgub razlastiti četrtino prebivalstva pa je nestrokovno, zavržno, škodljivo in nedržavotvorno dejanje. Ali bo država zaradi dokazano nerealnih ocen sedaj vrnila premoženje oropanim delničarjem in imetnikom podrejenih obveznic? To mora narediti iz pravnih, ekonomskih, političnih in etičnih razlogov.

Politika je javnost uspela prepričati, da se je morala v tujini zadolžiti za sanacijo bank v višini 3.600 M€ (niso bile redke celo še enkrat višje številke). NKBM sta dokapitalizirala vlada z 870 M€ in DUTB s 388 M€ »kupnine«, skupaj je dobila 1.260 M€ kapitala in je imela po zadnjem poročilu previsoko, 20,5 % kapitalsko ustreznost - povprečje bank v EU je 10 %! Vlada trdi, da je bilo 620 M€ v 'denarju' - v resnici je bilo od 620 M€ kar 361 M€ preneseno iz državnih depozitov, za 43 M€ je bilo obveznic prejšnjih izdaj RS (stvarnega vložka, kar ni denar) ter 250 M€ novih obveznic - plačilo je obljubljeno v dveh ali treh letih. V obveznicah je bila tudi 'kupnina' DUTB.  NKBM je torej dobila samo 223 M€ gotovine, 77 M€ manj kot je dokapitalizacije želelo vodstvo banke. In samo za to vsoto se je bilo potrebno zadolžiti v tujini, vse drugo je sicer povečalo javni dolg, vendar si teh sredstev sploh ni bilo potrebno sposoditi. Na drugi strani je iz NKBM odteklo na DUTB 1.032 M€ večinoma dobrih terjatev (slabe so bile odpisane ali so bila zanje sredstva rezervirana) in blizu 1.900 M€ zavarovanj. Dejansko je torej šlo za rop NKBM in njenih zasebnih lastnikov.

Poučen je primer delnic Letrike v zastavi: delnica je bila prenesena na DUTB po 10,5 €, ko je bila na trgu vredna 31 €, tri tedne po tem prenosu pa celo 42 €; prodane so bile junija 2014 po 67,1 €! Banka in delničarji so bili oškodovani za 9 M€ - kredit bi bil s prodajo delnic lahko dvakrat poplačan. Takih in podobnih primerov je v NKBM veliko.Vrednost 'slabih' terjatev je država ob prenosu na DUTB umetno močno znižala tako, da so jih po navodilih medresorske komisije in usklajevalnega odbora ocenjevali v nasprotju z MRS. Metodologija ocenjevanja 'slabih terjatev' bank ni bila določena v Zakonu o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). Zunanji ocenjevalci se niso držali niti metodologije MRS niti modela in elementov iz Uredbe o izvajanju ZUKS, ki jo je izdala vlada. Za vsako preneseno terjatev so iz NKBM dodatno odtujili še skoraj dvakratnik zavarovanj. DUTB je tako od NKBM prevzela 1.033 M€ terjatev in obveznic ter okoli 1.900 M€ zavarovanj. Dala je 388 M€ poplačila v svojih obveznicah in s tem NKBM povzročila (brez zavarovanj) izgubo v višini -641 M€. Na ta način je izguba NKBM za leto 2013 zrasla od -90 M€ na ogromnih -685 M€. Neverjetne, fiktivne bodoče izgube do leta 2015 so bile na ta način spremenjene v dejanske in objavljene kot že realizirane izgube (virtualni stečaj). To je priznal guverner Banke Slovenije: »Banke so zdaj dokapitalizirane po najbolj strašnih obremenitvenih testih vsaj do konca 2015«.

Poudarke in ugotovitve strokovnih sodelavcev VZMD je Predsednica Vlade prejela v vednost že junija, ko so pobudniki te naslovili na zakonodajalca - Državni zbor RS. Omenjena ekspertiza je bila predhodno predstavljena tudi na novinarski konferenci v prostorih VZMD, kjer so odvetnica Tamara Kek, zasl. prof. dr. Peter Glavič, predstavnik Sekcije NKBM pri VZMD ter Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji Nove KBM«, in mag. Kristjan Verbič, predsednik VZMD, med drugim predstavili tudi nekaj novih, presunljivih ugotovitev strokovnih sodelavcev VZMD ter orisali številne dosedanje in še načrtovane aktivnosti, v imenu vseh razlaščenih malih delničarjev slovenskih bank, ki so že oz. še bodo podpisali Pooblastilo odvetnici.

Ob številnih in raznoterih postopkih, ki jih je VZMD sprožil v imenu razlaščenih imetnikov obveznic slovenskih bank - ter s tem povezanimi intenzivnimi aktivnostmi doma in v tujini - je VZMD konec maja, preko odvetnice Tamare Kek, na Ustavno sodišče RS vložil še - doslej edino - pobudo za presojo ustavnosti določb Zakona o bančništvu (ZBan-1L) tudi iz naslova izbrisanih delnic oz. v imenu razlaščenih imetnikov delnic slovenskih bank. Pri tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ponovno izpostavil: »Na podlagi sila sporne, z vidika posledic pa naravnost šokantne novele Zakona o bančništvu je bilo - poleg izjemne škode za slovensko poslovno-investicijsko okolje in kredibilnost - ob skladih in institucionalnih vlagateljih, domačih in tujih, na ljubljanski in varšavski borzi, razlaščenih preko 100.000 malih, večinoma nepoučenih vlagateljev, tudi iz naslova odmevne javne prodaje državnega deleža v NKBM, ter imetnikov delnic in podrejenih obveznic NLB, NKBM, Abanke ter Probanke in Factor banke.«

Podpis pooblastila za razlaščene delničarje ne predstavlja nikakršnih stroškov in s tem ne prevzemajo obveznosti ali stroškov za zastopanje, pripravo Pobude, strokovna mnenja, ekspertize ipd., kar je bilo in še bo potrebno za izvedbo postopkov ter uporabo pravnih sredstev zoper razlastitev delničarjev.Tako so tudi razlaščeni delničarji slovenskih bank dobili možnost, da pristopijo k postopkom zaščite njihovih pravic, interesov in premoženja, ki jih vodi VZMD. To lahko storijo brez kakršnihkoli stroškov, le s podpisom na strežniku VZMD objavljenega Pooblastila odvetnici, Izjave o lastništvu vrednostnih papirjev s kontaktnimi podatki in kopijo osebnega dokumenta. Izpolnjeno in podpisano dokumentacijo naj zainteresirani razlaščeni delničarji pošljejo na naslov VZMD, Salendrova 4, 1000 Ljubljana.

Vse navedene stroške krije VZMD. Neobvezno se lahko razlaščeni delničarji, imetniki obveznic in drugi podporniki prizadevanj VZMD odločijo za prostovoljno donacijo, in sicer na račun VZMD, odprt pri NLB, d.d., številka: SI56 0201 0025 6523 838, s pripisom namena: Zoper škandalozne razlastitve v slovenskih bankah.