Zato sta Civilna iniciativa »Izbrisani mali delničarji NKBM« in Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) že 19. novembra 2014 pisala Predsedniku Vlade RS in (v vednost) Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) ter predlagala prednostni nakup delnic za 150 M€. Pri tem je bila ponujena tudi sporazumna rešitev za izbrisane delnice in podrejene obveznice v vplačani višini 524 M€ + 64 M€, upoštevanje obresti in dividende v letih 2007-2014. Sredstva bi zbrali od razlaščenih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic, vzajemnih skladov, zaposlenih v NKBM, občin Podravske regije, državljanov idr. Razlaščeni imetniki delnic in obveznic ter zaposleni bi imeli pri prodaji NKBM prednostno pravico do nakupa, država pa bi jim morala v kupnini priznati odvzeto lastnino. Država bi lahko v banki obdržala 25 % delež, če bi za ta delež znižala kupnino. Ob tem so pobudniki pripravljeni zbrati kupnino in jo vplačati postopno v enem letu, če bo razveljavljen sedanji razpis ter jim bo omogočeno, da se organizirajo in zberejo sredstva (zaradi zamika vplačila kupnine bi po podpisu pogodbe dodatno plačali obresti po bančni obrestni meri za vloge državljanov).

Kabinet Predsednika Vlade RS je omenjeno ponudbo poslal Ministrstvu za finance RS, ki je 5. decembra odgovorilo, da do odločitve Ustavnega sodišča RS ne bo komentiralo pobude. Takoj po objavi podaljšanja roka za zbiranje zavezujočih ponudb so se predstavniki Civilne iniciative in VZMD s ponudbo obrnili neposredno na SDH. Odgovor so prejeli pred prazniki - z njim se v SDH »izgovarjajo« na pogoje Evropske komisije - naknadna vključitev dodatnega ponudnika v prodajni postopek mimo razpisnih pogojev bi lahko predstavljala problem z vidika prepovedanih državnih pomoči. Predlagali so, da se pobudniki obrnejo neposredno na njihovega finančnega svetovalca Lazard Frères. To so tudi storili, vendar je do pravega razgovora prišlo šele po praznikih. Po izčrpnem razgovoru jim je izvršna direktorica Nicole Arditti obljubila, da bodo zadevo proučili njihovi pravniki in jim sporočili svoje stališče.

Vloga Ustavnemu sodišču RS kot odgovor na navedbe Vlade RS

Vlada ni utemeljeno zanikala podatkov in izračuna, po katerem je bilo ob izbrisu v Novi KBM (NKBM) 983 M€ rezervacij, 5.900 M€ zavarovanj, vsaj 592 milijonov evrov (M€) sredstev lastnikov in kapitalska ustreznost banke nad 8 %.V začetki decembra so v VZMD prejeli tudi Mnenje Vlade RS o njihov (in drugih) pobudi za oceno ustavnosti, ki so ga v celoti in argumentirano zavrnili. Vlada ni uspela zanikati razkritega scenarija razlastitve pobudnikov - izbrisanih lastnikov NKBM:

• Razlastitev imetnikov delnic in podrejenih upnikov je bila predvidena že v Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB), sprejetem 23. 10. 2012 in opredeljena v Uredbah o izvajanju UKSB od 15. 3. in 14. 6. 2013, vse pred izdajo Sporočila Evropske komisije (EK), vendar na njeno zahtevo.
• Spomladi 2013 je država v dveh krogih iztisnila druge delničarje NKBM tako, da jim je decembra 2012 najprej prepovedala dokapitalizacijo ter potem s podcenjeno zamenjavo coco-obveznic in oderuških obresti nanje, brez soglasja drugih delničarjev, izdala k 39 milijonom delnic dodatnih 284 milijonov delnic po 1 € oziroma po 0,013 € (1,3 centa); z njimi so razvrednotili premoženje malih delničarjev, kupljeno po 27 € in 19,5 € za delnico.
• Uradniki EK, Direktorata za konkurenco, so razlastitev izrecno zahtevali septembra 2013, predno so bili opravljeni pregled kakovosti sredstev in stresni testi.
• Državni zbor RS je 22. 11. 2013 kljub vetu Državnega sveta RS sprejel novelo Zakona o bančništvu, ki je v novem čl. 261 a-e omogočila nepravično razlastitev imetnikov delnic in podrejenih obveznic.
• 12. 12. 2013 sta Banka Slovenije (BS) in Vlada RS predstavili rezultate stresnih testov ter po opravljenem skrbnem pregledu bank in izvedenih stresnih testih potrebno dokapitalizacijo. 
• 18. 12. 2013 je BS izdala odločbo o izrednih ukrepih na osnovi 'dodatno potrebnih oslabitev', ugotovljenih v neodvisnem pregledu kreditnega portfelja. Z njo je razlastila imetnike delnic in podrejenih obveznic ter državi prilastila vse premoženje banke. Razvrednotene dobre terjatve in zavarovanja so skupaj z oslabitvami prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), da bi jih kasneje ob visokih stroških DUTB z dobičkom prodala. Slabe terjatve so večinoma pustili v NKBM. S tem so NKBM in lastnikom povzročili izgubo v višini 685 M€.
• Ker je pregled kakovosti pokazal pozitivni kapital, so družbama Deloitte in Ernst & Young v dveh krogih naložili, naj NKBM dodatno oslabi državne obveznice, terjatve in zavarovanja kot bodoče izgube tako, da bo kapital negativen za vrednost podrejenih obveznic. S temi manipulacijami so do februarja 2014 izničili premoženje pobudnikov in ustvarili izgubo, 'daljnovidno' zapisano v odločbi BS od 17. 12. 2013 v vrednosti -76,07 M€.
• Država namerava na zahtevo EK v prvem četrtletju 2015 NKBM prodati za slabo četrtino knjigovodske ali petnajstino resnične vrednosti ter s tem dokončno razvrednotiti vložena sredstva pobudnikov in davkoplačevalcev.

Civilna iniciativa in VZMD sta zato sodelovala tudi na javni tribuni v ljubljanskem Cankarjevem domu 'Ne razprodaja, temveč bolj razumno upravljanje' (jutri sledi reportaža ekipe VZMD.tv in investo.TV). Ob tem sta dr. Peter Glavič in mag. Kristjan Verbič opozorila na sistematično uničevanje slovenskega kapitalskega trga, med drugim tudi z nacionalizacijo premoženja lastnikov delnic in podrejenih obveznic v šestih slovenskih bankah. Preostali slovenski kapital v vzajemnih skladih in zasebni lasti je preganjan v tujino, kjer ustvarja delovna mesta, namesto da bi jih doma. Potem, ko se je država polastila velikega dela zasebne lastnine v bankah in podjetjih, sedaj skupaj z EK toži, da je državne lastnine preveč in jo je potrebno prodati, tj. poceni razprodati. Vendar jo bo - kot vse kaže - v precejšnjem deležu prodala nemški državi (Telekom, letališče Brnik). Če jo bo prodajala tako, kot namerava prodati NKBM, bo za 10 G€ preostalega državnega premoženja dobila vsega 2 G€, kar je enako deficitu državnega proračuna za leto in pol. Prodaja je že posegla v javno infrastrukturo in se bo očitno prej ali slej končala s privatizacijo šolstva, zdravstva in socialnih služb!

Slab gospodar prodaja dober pa kupuje - kupuje, kadar so cene nizke; prodaja, kadar so cene visoke, in kupnino naloži v novo, donosnejše premoženje. Država Republika Slovenija dela ravno nasprotno. Če je država slab gospodar, ji je potrebno vzeti tudi vse tri blagajne (proračunsko, zdravstveno in pokojninsko). Potem se seveda postavlja vprašanja, komu dati/prepustiti upravljanje z državo - Avstriji, Italiji, Madžarski ali vsaki nekaj, po mejnih regijah?!