USTAVNO SODIŠČE - pred jutrišnjo sejo vložena še Dopolnitev pobude za oceno ustavnosti Zakona o bančništvu, s katero VZMD argumentirano zavrača sprenevedanje in zavajajoče Mnenje Vlade RS; pobudam pa se je pridružila še Zahteva Državnega sveta RS za oceno

Vendar Vlada RS v Mnenju in sporočilu za javnost nadaljuje s sprenevedanjem, saj kratko-malo navaja, da »izpodbijani členi ne posegajo v pravice vlagateljev«(?!), da bo »posledice izpodbijanih členov mogoče odpraviti z ustavno pritožbo« (po poprejšnjih nenehnih zagotovilih, da posledic ne bo potrebno odpravljati, saj nobena ne bo protipravna), da bodo v primeru zadržanja ZBan-1L »postopki pomoči bankam v nasprotju s pravili EU o državnih pomočeh« in pri tem spet zamolčala, da smernice Evropske komisije z dne 1. 8. 2013 niso zavezujoče, direktiva pa naj bi nastala v prihodnjem letu, pri čemer bi jo članice morale uveljaviti šele s 1. 1. 2018, za nameček pa v 35. členu, ki opredeljuje ukrepe bank za zbiranje kapitala, govorijo o »prostovoljni pretvorbi podrejenih instrumentov v kapital na podlagi spodbude«! Nadalje Vlada RS v javno objavljenem gradivu - v nasprotju z načeli varovanja osebnih podatkov - razkriva ime prvopodpisanega pobudnika ocene ustavnosti, člana Strokovnega sveta VZMD, ddr. Tadeja Kotnika, pri čemer Ustavnemu sodišču RS podaja mnenje, da »pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za izpodbijanje ZBan-1L«. Četudi presojanje pravnega interesa bržčas ni v pristojnosti vlade, se ob tem v VZMD sprašujejo, ali Vlada RS morda ni seznanjena z dejstvom, da je bila pobuda vložena tudi v imenu imetnikov obveznic NLB 26. izdaje - NLB pa je že prejšnji četrtek objavila, da bodo imetnikom vseh podrejenih obveznic NLB, d.d., na podlagi ZBan-1L, te obveznice izbrisane v celoti in brez nadomestila?! Poleg tega v VZMD izpostavljajo tudi objavo na isti četrtek 12. 12. 2013, in sicer Abanke, v kateri bodo vsi imetniki podrejenih obveznic prav tako z izbrisom izgubili svojo celotno naložbo, kar naj bi bilo po trditvah Ministrstva za finance RS nujno za vzpostavitev zadostnega kapitala za poslovanje Abanke, d.d., ta pa je le dan za tem objavila, da bo 5 milijonov EUR kapitala namenila za vplačilo v družbo Argolina d.o.o., ki se ukvarja z »investicijskim inženiringom«!!!

Vlada RS v svojem Mnenju - posredovanem Ustavnemu sodišču RS, v zvezi s predlogom VZMD za začasno zadržanje ZBan-1L, podanem v okviru pobude U-I-295-13 - skuša utemeljevati tezo o škodljivosti zadržanja in neškodljivosti nezadržanja ZBan-1L na osmih trditvah, ki jih kot alineje navede kar dvakrat: najprej v točki 5. povzetka gradiva in nato ponovno na 1. strani samega Mnenja, v nadaljevanju pa skuša te trditve tudi posamično argumentirati.

Zato objavljamo odgovor oz. argumente strokovnih sodelavcev VZMD, v zvezi z Mnenjem Vlade RS, po posameznih trditvah:

1.) Vlada trdi, da "izpodbijani členi ne posegajo v pravice predlagateljev". Določila odpisa kvalificiranih obveznosti banke, ki so bila v ZBan-1 vnesena z novelo ZBan-1L omogočajo, da v primeru, ko je kateri od slovenskih bank dodeljena državna pomoč, terjatve vseh tistih upnikov banke, ki bi bili v primeru njenega stečaja v zaporedju poplačevanja obveznosti banke uvrščeni za imetniki bančnih vlog in navadnih obveznic, preprosto prenehajo. Da bo tak ukrep z uporabo ZBan-1L doletel vse imetnike podrejenih obveznic banke izdajateljice NLB, d.d., je ta banka že uradno napovedala. Ukrep prenehanja podrejenih terjatev pred uveljavitvijo ZBan-1L ni bil mogoč niti v stečaju banke, saj stečaj ne povzroči prenehanja katere koli od obveznosti dolžnika, spremeni se le način njihovega poplačevanja. V rednem poslovanju se terjatve poplačujejo najpozneje ob zapadlosti, v stečaju pa v vrstnem redu njihove podrejenosti - najprej prednostne terjatve (zapadle plače zaposlenim), nato navadne (v bankah so to vloge in navadne obveznice), nato podrejene (podrejene obveznice z dospetjem, nato hibridne obveznice, na koncu delnice). Če pri tem stečajne mase zmanjka, ostanejo nekateri upniki brez poplačila, a ne tudi brez svoje terjatve - če se kadar koli po koncu stečajnega postopka najde dotlej neevidentirano premoženje dolžnika, se tudi to uporabi za poplačilo še nepoplačanih terjatev. Zato je po našem mnenju očitno, da je poseg v pravice prisoten in bistven.

2. in 3.) Vlada trdi, da je "posledice izpodbijanih členov mogoče odpraviti z ustavno pritožbo" in da "bodo posledice le materialne". To je v izrazitem nasprotju z dosedanjimi trditvami Vlade, češ da posledic ZBan-1L ne bo potrebno odpravljati, saj da nobena ni protipravna. Zdaj Vlada dopušča, da bo prišlo do protipravnih posledic, a pravi, da bodo te "le materialne" - da jih je torej mogoče odpraviti z odškodnino. O vseh posledicah, ki jih ima lahko za posameznika protipravna zaplemba pomembnega dela njegovega premoženja, je težko soditi; pri pravnih osebah to lahko privede do insolventnosti ter posledičnega stečaja in prenehanja poslovanja, vključno s prenehanjem delovnega razmerja vsem zaposlenim, kar je zelo težko odpraviti z odškodnino.

4.) Vlada trdi, da "ZBan-1L zahteva, da upniki, katerih terjatve so bile predmet ukrepa, ne utrpijo večjih izgub, kot bi jih utrpeli v primeru stečaja banke". Objava NLB, d.d., z dne 12. decembra, citirana pod točko 1, izrecno navaja, da uporaba noveliranega ZBan-1 "predvidoma pomeni odpis vseh trenutno veljavnih podrejenih instrumentov v NLB d.d.". Da bodo podrejeni upniki NLB, d.d., s tem ukrepom izgubili celotno naložbo, je že poročala tudi STA. Tako bi trditev Vlade lahko držala le, če tudi v stečaju NLB, d.d., ob uporabi vseh veljavnih zakonskih določil, nobeden od podrejenih upnikov te banke ne bi prejel nobenega poplačila.

A da to v primeru podrejenih obveznic izdajateljice NLB, d.d,. ne drži, pokaže že preprost izračun: če bi šla NLB, d.d,. v stečaj, bi se skladno s 498. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) vsa posojila, ki ji jih je tej banki dala država (Republika Slovenija), kot njen prevladujoči lastnik, pretvorila v kapital banke. Po zadnjih uradnih računovodskih izkazih na dan 30. septembra 2013 je imela država v NLB, d.d., depozit v višini 1,36 milijarde evrov, iz česar sledi, da bi celo v primeru, če bi bil ob razglasitvi insolventnosti kapital NLB, d.d., negativen v višini kar 1,36 milijarde evrov, s to pretvorbo kapital spet dosegel ničlo, to pa knjigovodsko že zadošča, da so vsi upniki družbe, vključno z najbolj podrejenimi, poplačani v celoti. Načeloma je mogoče, da bi prišlo skozi unovčevanje stečajne mase do dodatnih izgub, a na dan, ko je NLB, d.d., uradno objavila sporočilo, da bodo njeni podrejeni upniki v celoti razlaščeni svojih terjatev, njen kapital, kot bi bil obračunan celo pri najstrožji različici (najbolj neugodnem scenariju) izvedbe obremenitvenih testov, vsekakor ni bil tako globoko negativen. Višina kapitala NLB, d.d., izračunana v obremenitvenih testih, sicer ni bila objavljena, a iz navedbe, da bo tudi ob upoštevanju najbolj negativnega scenarija z dokapitalizacijo v višini 1,9 milijarde evrov dosežena 15-odstotna kapitalska ustreznost te banke sledi, da bi s takšno dokapitalizacijo, tudi ob takem scenariju kapital NLB, d.d., znašal približno 1,7 milijarde evrov (15 odstotkov sredstev banke v skupni višini med 11 in 12 milijard evrov), iz česar izhaja, da bi bil brez te dokapitalizacije ta kapital negativen v višini okoli 200 milijonov evrov. Če bi bil zaradi takšne negativnosti kapitala nad NLB, d.d., začet stečajni postopek, bi se torej s pretvorbo državnega depozita, kot jo določa 498. člen ZGD-1, ta kapital vrnil na pozivitno raven v višini več kot milijarde evrov, kar bi vsekakor zadoščalo za popolno poplačilo vseh upnikov, tudi najbolj podrejenih.

5.) Vlada trdi, da bodo "postopki pomoči bankam v težavah, če bodo izvedeni, v nasprotju s pravili Evropske unije o državnih pomočeh". Vlada je v tej trditvi vnovič »spregledala« dejstvo, da smernice Evropske komisije niso zavezujoče; šele direktiva, ki je tehnični pravni dokument z nedvoumno in natančno definirano terminologijo ter nastane na osnovi netehničnih smernic, pomeni zavezujoče navodilo, da je potrebno določila direktive v določenem roku uveljaviti v nacionalnih zakonodajah članic Evropske unije. V primeru smernic o državni pomoči bankam naj bi direktiva nastala v prihodnjem letu, članice bi jo morale uveljaviti s 1. januarjem leta 2018, dotlej pa niti ta direktiva ne bi bila zavezujoča.

Poleg tega smernice v sporočilu Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči bankam, na katere se sklicuje vlada, v 35. členu, ki opredeljuje ukrepe banke za zbiranje kapitala, govorijo o "prostovoljni pretvorbi podrejenih instrumentov v kapital na podlagi spodbude", ZBan-1L pa določa, da to pretvorbo mimo volje imetnikov ali pogajanj z njimi odredi Banka Slovenije, lahko pa jo nadomesti tudi s prisilnim odpisom - tudi v celoti, kakršen je bil v objavi NLB, d.d., citirani v točki 1, že uradno napovedan.

6.) Vlada trdi, da bodo "zaradi kršitve pravil Evropske unije banke morale računati z zahtevo Evropske unije, da nezakonito prejeta sredstva države vrnejo, kar pomeni, da bo sanacija bančnega sistema neuspešna". Ta trditev ponavlja tezo, da so smernice zakon, kar ni res; celo direktiva še ni zakon, temveč le odredba, da je potrebno določila direktive v določenem roku uveljaviti z zakonom, in šele z uveljavitvijo zakona v nacionalni zakonodaji postane uporaba teh določil zavezujoča, njihova neuporaba pa nezakonita.

7.) Vlada trdi, da bodo "lahko sredstva države, s katerimi država v tem trenutku razpolaga, nezadostna, da bi se zagotovila kapitalska ustreznost bank". Državna sekretarka Ministrstva za finance je 29. novembra uradno izjavila: "4,7 milijarde evrov bo največ, kolikor bomo vložili v banke". Ob objavi rezultatov obremenitvenih testov pa je bilo sporočeno, da bo država za sanacijo NLB, NKBM in Abanke namenila 3,01 milijarde evrov, za dokapitalizacijo Probanke in Factor banke še 441 milijonov evrov, za dokapitalizacijo slabe banke (DUTB) pa še 200 milijonov evrov, torej skupaj 3,65 milijarde evrov. Ker celotni podrejeni dolg celotnega slovenskega bančnega sistema znaša okoli 800 milijonov evrov - podrejeni dolg zgolj naštetih petih bank pa je manjši - je jasno, da zaradi neodpisa tega dolga potrebna sredstva s sedanjih 3,65 milijarde evrov ne bi mogla preseči 4,7 milijarde evrov.

8.) Vlada trdi, da bodo "nujni ukrepi, ki so potrebni za sanacijo bančnega sistema, neizvedeni". Tudi to ni res, saj lahko vlada izvede vse druge ukrepe, ki so izvedljivi z uporabo vseh določil Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in vseh določil ZBan-1, ki so v veljavi že od časov pred uveljavitve ZBan-1L.

Sorodna sporočila VZMD:

Vložena še druga pobuda VZMD za oceno ustavnosti Zakona o bančništvu na Ustavno sodišče RS - PONOVNO VABILO K PRISTOPU K SPORAZUMU - Sreda, 11.12.2013

UPOR ZOPER RAZLASTITEV IMETNIKOV OBVEZNIC - danes je VZMD vse imetnike podrejenih in hibridnih obveznic slovenskih bank s pismom povabil k podpisu pooblastila odvetniški družbi in sporazuma o ukrepih za zadržanje oz. razveljavitev sporne novele Zakona o bančništvu - Torek, 12.11.2013

»TROJKA« ŽE V SLOVENIJI ?! - retroaktivni radikalni posegi v pravice imetnikov obveznic slovenskih bank lahko resno omajejo zaupanje ter stabilnost finančnega sistema - opozorila VZMD ob sprejetju alarmantne novele Zakona o bančništvu - Ponedeljek, 14.10.2013

EKSKLUZIVNA VIDEO REPORTAŽA o tednu konferenc MOSKVA-DUNAJ-CAPETOWN,ob aktivni udeležbi mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD, podpisom memoranduma z Rusko federacijo investitorjev ter zaščiti pravic slovenskih in evropskih obvezničarjev na dunajski »The Financial Repression of Savers and Investors« - Četrtek, 24.10.2013