,%2023.%201.%202012.jpg)
Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) je 13. 1. 2012 na poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije in predsednike parlamentarnih političnih strank naslovil prošnjo za sestanek, povezano s predlogom nujnih sprememb Zakona o prevzemih (ZPre). Na prošnjo so se doslej odzvale poslanske skupine Državljanske liste Gregorja Viranta (DLGV), Nove Slovenije (NSi), Slovenske demokratske stranke (SDS), Socialnih demokratov (SD), pri čemer je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1C) v Državnem zboru sprejet v soboto, 28. 1. 2012.
Poleg predstavitve stališč in predlogov VZMD, povezanih s predlogom ZPre-1C (kliknite sliko dokumenta zgoraj), je mag. Kristjan Verbič poslanske skupine seznanil tudi z drugimi predlogi sprememb in dopolnitev zakonodaje (kliknite sliko dokumenta spodaj), pri čemer si za marsikatero nujno spremembo VZMD utemeljeno prizadeva že šest let. Sledi nekaj stališč VZMD, povezanih z ZPre-1C.
VZMD je načeloma pozdravil novi predlog novele Zakona o prevzemih (ZPre-1C), posebej v delu, kjer se je predlagatelj končno odločil narediti konec eni največjih zlorab zakonodaje v preteklih 15 letih v vseh tistih delniških družbah, ki na temelju nekaterih - očitno zgrešenih teoretičnih zamisli (te so »delnico« pravno svojstveno interpretirale zgolj kot »skup korporacijskih upravičenj«, lebdečih nekje »v etru«) - nikoli niso izdale delnic ne v fizični niti v nematerializirani obliki. Tako smo v Republiki Sloveniji tudi v poslovni praksi poznali in ves čas - vse do 2012 - imeli »lokalno folklorno posebne« pravno teoretične delniške družbe z delničarji, a brez delnic! S tem so predvsem uprave (z izdatno pomočjo nadzornikov) takih družb, bodisi privatizirale delniške družbe, bodisi vzdrževale svoje pozicije in zgrešene poslovne odločitve vis-a-vis delničarjem, prek le-njim dostopnih datotek (internih delniških knjig). Ne vidimo sicer nikakršne potrebe, da se takim delniškim družbam brez delnic oziroma predvsem njihovim upravam dopušča še nov dodaten šest-mesečni rok za končno izdajo delnic, saj menimo, da je bil rok 15+ let povsem dovolj dolg za izdajo delnic oziroma za »inkorporacijo korporacijskih upravičenj«.
Delno se v VZMD strinjajo tudi s poskusi ureditve področij, kjer zaradi zgrešenih naložb iz preteklosti upniki vstopajo v položaj delničarjev oziroma z lajšanjem tega vstopa tudi na področju prevzemne zakonodaje. Hkrati pa se je potrebno zavedati, da so »upnike«, predvsem banke, v ta položaj privedle predvsem in prvenstveno njihove lastne, docela zgrešene poslovne odločitve v zvezi z upravljanjem tveganj de-facto nezavarovanih podeljenih kreditov, z (marsikje še neuresničeno) perspektivo bremenitve prostega denarnega toka ciljne družbe in prevalitvijo zavarovanj na sredstva te družbe (torej na temelju ničnih pravnih poslov). To seveda pomeni, da so banke v praksi zasledovale popolnoma zgrešen, naiven teoretični »premislek«, katerega cilj je lahko bil samo uničenja kapitala ciljnih oziroma na te načine »prevzetih« družb (prek združitev prevzemnega, milo rečeno: pod-kapitaliziranega, vozila s ciljno družbo), posledično pa tudi uničenja bančnega kapitala, kjer ciljne družbe niso več zmogle nanje prenesenih bremen, ali pa do uničenja kapitala ciljnih družb sploh (še) ni prišlo.
Ob tem se v VZMD sploh ne opredeljujejo do popolnega kolapsa upravljanja z likvidnostnimi tveganji, predvsem pa s tveganji različne ročnosti aktive in pasive slovenskih, predvsem državnih in paradržavnih bank (kratkoročno zadolževanje in dejansko dolgoročno posojanje, formalno prevedeno v kratkoročno financiranje, z »obljubami« refinanciranja).
Dodaten pomislek vzbuja tudi pridobitni način »zaplenjenih« delnic s strani bank, ki temelji na očitni kršitvi starega, še rimsko-pravnega načela lex comissoria. Upniki-banke torej »postajajo« delničarji oziroma lastniki delniških družb, prek prenosa zavarovanj v svojo last po silno dvomljivih cenah, bodisi tako, da na »javnih« dražbah (slabo režiranih predstavah oziroma uprizoritvah »privatne« dražbe za »javnost« in revizorje) same prodajajo in kupujejo »zavarovanja«, ali pa kar mimo dražb prenašajo zastavljene delnice neposredno v last hčerinskih, ad-hoc ustanovljenih družb - vsakokrat pa tako na prodajni kot na nakupni strani same določajo »ceno« teh »prenosov zavarovanj v svojo last«, v odvisnosti od vsakokratne »poslovne« politike postopnega odpisovanja preteklih zgrešenih naložb na eni strani in vsakokratne pripravljenosti njihovih delničarjev za nove in nove dokapitalizacije.
V tem smislu v VZMD ne vidijo nikakršnega razloga, da bi bile banke privilegirane v razmerju do navadnih upnikov, ki delnice v ciljni družbi pridobijo s konverzijo svojih terjatev do dolžnika v insolventnih postopkih, sploh v zvezi s prvo nadaljnjo pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe, katere temelj ni »unovčevanje zavarovanj«.
Hkrati so v VZMD razočarani, da predlagatelj še vedno ne pristopi k ureditvi nekaterih problemov, na katere VZMD opozarja vse vlade in vse politične stranke že šesto leto zapored. V to kategorijo spada predvsem podaljševanje očitno neustavne ureditve izključitev po »uspešno« zrežiranih prevzemnih, in sicer po akcijskih (»pravičnih«) cenah na eni strani, ter vlogo in pomenom lastnih delnic in vzajemno dolgovanih klobčičev oziroma delniških klobas na drugi strani.
Predvsem slednje področje je v Republiki Sloveniji omogočalo in še kar naprej omogoča ter daje pravno podlago popolnem razkroju osnov in temeljnih načel korporativnega upravljanja in vodi do masovnega uničevanja kapitala delniških družb, kot so v VZMD - žal - pravilno napovedali že leta 2007. Posredno ali neposredno lastne delnice, ponavadi prepletene v klobčiče raznih - predvsem bančnih in vzajemno prijateljskih - parkirišč, ki bremenijo nakupne cene z obrestmi, namreč neposredno in direktno uničujejo kapital tako privatiziranega slovenskega gospodarstva.
Državni zbor je, kljub zelo jasnim opozorilom VZMD, z novelo ZGD-1B to področje še dodatno liberaliziral in s tem dodatno pospešil propad velikega dela slovenskega gospodarstva, ko so uprave prezadolženih družb z obširnimi nakupi lastnih delnic reševale z njimi menda nepovezane delničarje oziroma njihova parkirišča pred bankrotom ali pa vzdrževale cene »bančnih zavarovanj« na nivojih, kjer so bila obljubljena »refinanciranja« zapadlih kreditov - in to vselej v breme preostanka kapitala družb, ki naj bi jih »upravljale«. Teoretična podlaga uničevanju nacionalnega gospodarstva je bila, je in očitno ostaja, še kar naprej intelektualno - vsem očitno - bankrotirana. Ne glede na to, pa njena posledica v praksi - pravna podlaga temu samouničevalnem procesu, kot ga lahko vsi skupaj spremljamo že nekaj let, ostaja ves čas - kljub neštetim in zelo jasnim opozorilom VZMD - nedotaknjena in nespremenjena, tako rekoč »nedotakljiva«.
Končno, z nekaterimi novimi predlaganimi rešitvami predloga ZPre-1C, se v VZMD ne morejo strinjati. Predvsem je problematično področje razveze že tako incestnih povezav med »upravljavci« vzajemnih skladov in temi istimi upravljavci, kot vlagatelji v nasedle naložbe, ki naj jih vzajemni skladi, katere hkrati upravljajo, ščitijo pred odpisi ali celo bankrotom. Že brez teh dodatnih sprostitev so bila doslej v Republiki Sloveniji prek vseh skrajnih meja dosledno zlorabljena vsa pravila in poteptana načela upravljanja premoženja, sedaj pa se poskuša te incestne povezave, nastale v preteklosti, prek državnega zbora ex-post legalizirati oziroma sprostiti. Tokrat pod pretvezo nekakšnega »lastništva sklada«, ki ni pravna oseba, s strani vlagateljev, ki mimogrede, po veljavni zakonodaji, o ničemer ne smejo odločati, v vsakdanji upravljavski praksi pa vse prerado krijejo »stroške« obrambe privatnih, zgrešenih in nasedlih naložb »upravljavcev« tega »premoženja vlagateljev«.
Komentar člana Strokovnega sveta VZMD, ddr. Tadeja Kotnika, k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E), vloženem v Državni zbor po nujnem postopku (2. 2. 2012)
Za celoten komentar kliknite sliko dokumenta:
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da predlog ZFPPIPP-E obravnava po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države ... Iz spletnih strani AJPES izhaja, da je bilo v lanskem letu pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-D (t.j. od 1. 1. 2011 do 8. 4. 2011), ki je uvedla najmanj 50 % poplačilo v največ 4 letih, začetih 25 postopkov prisilnih poravnav, po noveli ZFPPIPP (od 9. 4. 2011 do 28. 9. 2011) pa je bilo v daljšem obdobju začetih le 13 postopkov ... Sprejem zakona [s katerim se najnižje poplačilo znižuje s 50 % na 30 %, najdaljši rok poplačila pa podaljšuje s 4 na 8 let] je nujen zaradi zagotovitve učinkovite in realne možnosti prestrukturiranja insolventnih podjetij, kar je izjemnega pomena za ohranitev zdravega dela gospodarstva in delovnih mest v Republiki Sloveniji.
Ministrstvo za pravosodje: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E) z dne 3. 10. 2011. Gradivo v obravnavi Državnega zbora - nujni postopek pričet 16. 1. 2012.
Kot kaže zgornji navedek, odhajajoča Vlada RS enega ključnih razlogov za slabo stanje našega gospodarstva vidi v prestrogi insolvenčni zakonodaji - konkretno v določilu, da mora insolventna družba v izogib stečaju upnikom ponuditi vsaj 50 % poplačilo dolgov v največ 4 letih - in méni, da je potrebno to določilo takoj in izrazito omiliti. Predlog znižanja praga poplačila na 30 % in podaljšanja roka na največ 8 let je pripravil Minister za pravosodje, dr. Aleš Zalar, in ga preko Generalne sekretarke Vlade RS, mag. Helene Kamnar, poslal v sprejem Državnemu zboru po nujnem, torej najkrajšem možnem postopku.
Od objave načrta finančnega prestrukturiranja, v katerem insolventna družba opredeli delež poplačila svojih dolgov v prisilni poravnavi (v nadaljevanju: p.p.), do konca glasovanja o p.p. in s tem o predlaganem deležu poplačila mine najmanj sedem do osem mesecev, pogosto pa tudi več kot eno leto. Najprej se namreč zbirajo prijave terjatev, sledijo trije krogi njihovega preizkušanja, upniki, dolžnik in upravitelj imajo možnost ugovarjanja, dolžnik pa tudi možnost izboljšanja prvotnega predloga poplačila, sodišče nato obravnava ugovore in šele zatem sledi glasovanje o p.p. Zato je zelo nenavadno, da je minister Zalar svoj predlog napisal že septembra lani (Vlada ga je obravnavala 3. 10. 2011), ko je od uvedbe 50 % praga poplačila minilo šele pet mesecev in pri nobeni od p.p., začetih po uvedbi tega praga, sploh še ni prišlo do glasovanja.
Minister Zalar je s svojim predlogom torej močno (po)hitel, kot edini kvantitativni argument pa navedel, da je bil tempo novih začetih postopkov p.p. v mesecih po uvedbi 50 % praga nižji kot v mesecih poprej, kar naj bi bil po njegovem dokaz, da je ta prag previsok. To je dokaj za lase privlečen argument, saj je število začetih postopkov precej manj pomembno od števila potrjenih postopkov (izglasovanih z vsaj 60 % glasov upnikov - pri nižjem rezultatu sledi stečaj), to pa manj pomembno od števila uspešno končanih postopkov (pri katerih družba izvede poplačilo v potrjenem deležu in nato deluje naprej). Prva kolikor toliko utemeljena presoja vpliva 50 % praga poplačila na uspešnost p.p. je tako mogoča šele te dni, ko so znani prvi izidi glasovanj - in vsa tri doslej so se končala s potrditvijo p.p., kar vsaj zaenkrat kaže na visok delež potrjenih p.p. Res relevantna pa bo šele presoja čez nekaj let, ko se bodo prvi potrjeni postopki že končali in bo moč soditi o njihovi uspešnosti.
S potrjenimi in uspešno končanimi postopki p.p. se minister Zalar, kot vse kaže, ni ubadal, temveč se je zatekel k dramatičnim navedbam o "težko popravljivih posledicah za delovanje države" in "izjemnem pomenu za ohranitev zdravega dela gospodarstva", kar naj bi sledilo že iz upada tempa začetih postopkov. Ker je skladno z veljavno zakonodajo vsaka družba, ki ni sposobna poplačati vseh svojih dolgov, insolventna, prikrivanje tega stanja pa je kaznivo dejanje, osebno ne razumem, kako bi lahko družbo, ki niti po štiriletnem moratoriju ni sposobna poplačati niti polovice svojih dolgov, uvrstili v "zdravi del gospodarstva". Če to stori Minister za pravosodje in za nameček zahteva še spremembo zakonodaje, ki bo družbam odslej omogočala odlašanje z začetkom insolvenčnih postopkov vse do trenutka, ko bodo sposobne poplačati le še tretjino svojih dolgov, pa se je težko izogniti sumu, da so v ozadju tudi kakšni skriti motivi.
PREVZEMNA ZAKONODAJA - o predlogu nujnih sprememb iz VZMD kritično in konstruktivno - konkretna pobuda Državnemu zboru in parlamentarnim političnim strankam, z analizo primerov neposredne prakse
Je le napočil čas za ureditev področja ter odpravo prenekaterih dokazano škodljivih pravnih okvirov?!
Ljubljana, 13. 1. 2012
Danes je predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) na poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije in predsednike parlamentarnih političnih strank naslovil prošnjo za sestanek, povezano s predlogom nujnih sprememb Zakona o prevzemih (ZPre). Prošnji je mag. Verbič priložil dopolnjene Predloge VZMD za spremembe in dopolnitve zakonodaje (kliknite sliko dokumenta levo) - Zakona o prevzemih (ZPre) in Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) - kot so jih v okviru sledečih desetih poglavij pripravili strokovni sodelavci VZMD:
I. Uvodno
II. Lastne delnice in korporacijska zakonodaja
III. Lastne delnice in izigravanje pravil o prevzemnem pragu
IV. Transparentnost pri poslih med povezanimi osebami
V. Stvarni vložki ter vloga in (ne)odgovornost revizorjev
VI. Zastopanje manjšinskih delničarjev v nadzornih svetih in upravnih odborih
VII. Zastopanje na skupščinah
VIII. Iztisnitve po »uspešnem prevzemu«
IX. K noveli ZPre-1C
X. Farsa korporacijskega upravljanja državnega premoženja
Pri tem strokovni sodelavci VZMD generalno ugotavljajo, da je gospodarska zakonodaja v Republiki Sloveniji od samega začetka dalje neustrezna, polna izjem in sistemsko neustrezna, dodatno pa se je v preteklosti vanjo vnašalo prenekateri slovensko posebni »eksperiment». Ob tem je bila opazna popolna odtujenost argumentacije gospodarskih in prevzemnih predpisov od dejanskega stanja na tem področju v Republiki Sloveniji.
Predpisi, ki so se sprejemali v preteklosti so bili v najboljših primerih zgolj nominalno utemeljeni na praksah razvitih zahodnih držav, pri čemer naj bi - kot taki - urejali dejansko stanje tranzicije v Republiki Sloveniji. Neredko pa je pri prenosu tujih institutov v slovenski pravni red prihajalo do »napačnih prevodov«, »izpustitev« in »spregledov« spremljajočih pravil, ki so bila pogosto bistvena oziroma integralna prenesenim institutom.
Skoraj dve desetletji podobne prakse pri sprejemanju najpomembnejše gospodarske zakonodaje so končno privedle do posledic, kot jih lahko vsakodnevno spremljamo. Navkljub dokazano negativnih učinkih na rezultate gospodarskih družb, ki se danes prelivajo v bančni sistem, in spremljajočem razpadu korporacijskega upravljanja v Republiki Sloveniji, se nekatere zgrešene prakse iz preteklosti še vedno (inertno) nadaljujejo. Vir tega je popolno nerazumevanju vloge in vpliva posameznih deležnikov, vpetih v gospodarske družbe, kot izvira iz obdobja tranzicije. To nazorno dokazuje tudi večina de facto izvedenih postopkov lastninjenja, še bolj pa njihov končni rezultat/učinek.
Gre za popoln razkroj iluzije korporacijskega upravljanja v Republiki Sloveniji, spoznanje o precejšnji nedoraslosti slovenskega managementa in njegovih nadzornikov, za spoznanje o neobstoječem kapitalu, ki je bil v preteklosti izničen prek vsakič bolj vratolomnega žongliranja z lastnimi delnicami, posredno lastnimi delnicami in klobčiči pre- in po-parkiranih delnic, vzdrževanje katerih je od gospodarskih subjektov terjalo in še danes terja realno vse višje stroške/obresti. Rastoča kumulativa teh stroškov, potrebnih za vzdrževanje statusa quo še naprej neposredno in vsakodnevno zajeda preostali kapital - na ta način navidezno »olastninjenega« - slovenskega gospodarstva.
Temu so svoje dodale še banke, ki so različna parkirna mesta vzdrževale na temelju svojega skokovitega kratkoročnega zadolževanja v tujini, implozijo katerega je končno nadomestila država s povečevanjem javnega dolga za namen nalaganja nizko obrestovanih depozitov v bančnem sistemu. Na tem temelju danes predstavniki bank »igrajo« ekonomske lastnike insolventnih družb, zasedajo mesta v nadzornih svetih insolventnih obvladovanih družb in javnosti pridigajo o potrebnih spremembi poslovnih modelov. Korenitih sprememb, tako korporacijskega, kot tudi poslovnega modela, je danes potreben predvsem velik del slovenskega bančnega sistema, ki je v svoji preteklosti, polni zgrešenih idej, praks in bančnih poslovnih modelov, močno pripomogel k obstoječemu zaskrbljujočemu stanju.
Znotraj tega je potrebno opozoriti na še vedno problematično korporacijsko in prevzemno zakonodajo glede pridobivanja, statusa in odsvajanja lastnih delnic. Veljavna zakonodaja namreč zakonito in dokončno sanira nezakonite posege uprav v lastniško strukturo družb, ki naj bi jih upravljale in sicer v breme kapitala teh družb. Predstavlja torej pravno podlago, na kateri se pospešeno uničuje kapital dela slovenskega gospodarstva. Dodatno je ta problem zaostrila zloraba - že tako povsem zgrešenih in neustreznih - pravil o lastnih delnicah s strani managementa gospodarskih družb, ob vse prepogosti odsotnosti nadzora nad njimi (nedelovanje nadzornih svetov).
Ravno to je bilo po oceni VZMD že iz leta 2007 eden pomembnejših razlogov za sedanje stanje v Republiki Sloveniji. S to oceno je VZMD tedaj seznanil pristojne v obeh Vladah RS kot tudi poslance Državnega zbora RS. Kljub trudu VZMD, opozarjanju na te in druge probleme, ponujanju rešitev v obliki predlogov sprememb in amandmajev k gospodarski zakonodaji (predlog rešitev k ZPre-1 in ZGD-1B, ponovno ob sprejemanju določb ZGD-1C), kaj več od preprečitve vnosa še večjih, z evropsko zakonodajo popolnoma nepovezanih, nesmislov v slovenski pravni red - kljub zagotovilom področnega ministra mag. Andreja Vizjaka in izrecni obljubi naslednjega področnega ministra dr. Mateja Lahovnika - žal ni bilo storjenega. (glejte spodaj)
Tako lahko danes, še vedno vsakodnevno prebiramo o nakupih lastnih delnic prek popolnoma nelikvidne Ljubljanske borze, s katerimi se vzdržuje vrednost zavarovanj bančnih posojil na nivojih, za katere se pričakuje v preteklosti obljubljena refinanciranja in/ali preprečuje odpoklic nasedlih posojil in s tem likvidacija papirno napihnjenega premoženja, poslih med povezanimi osebami (prevzemna vozila in ciljne družbe), ki vodijo na ta način prevzete družbe v insolventnost, ter podobnih vsakdanjih praksah, na katerih temelji velik del predvsem holdinško organiziranega gospodarstva, kot tudi položaj njegovih upnikov.
Te prakse temeljijo najprej na sporni - delno še vedno veljavni - slovenski gospodarski zakonodaji, ki je pravno podprla zgrešene poslovne modele slovenskega holdinškega in deloma bančnega sistema, ter nenazadnje na poslovni etiki tako slovenskega managementa in njegovih nadzornikov oziroma obeh njihovih združenj, z večinoma istim članstvom.
Ker se, kljub obljubam dveh ministrov, pristojnih za gospodarstvo v prejšnji in še vedno aktualni Vladi Republiki Sloveniji, na tem področju ni takorekoč nič spremenilo, predvsem pa ker to zahteva dejansko stanje, je po oceni VZMD napočil skrajni čas, da se te in podobne nesmisle naslovi in dokončno odpravi.
Eden takšnih, v nebo vpijočih primerov nujne spremembe Zakona o prevzemih so gotovo tudi razlastitve, ki si jih VZMD prizadeva preprečiti oz. ustrezno urediti že peto leto so tudi:
Iztisnitve po »uspešnem prevzemu«
Pri postopkih izključitev manjšinskih delničarjev iz delniških družb gre za zelo grob poseg v lastninsko pravico delničarjem, saj le-ti z vpisom sklepa skupščine o izključitvi v sodni register ex-lege izgubijo imetništvo oziroma drugače, lastninsko pravico nad svojimi delnicami.
Pri tem je popolnoma jasno, da v teh postopkih ne gre, niti ne more iti, za nikakršen javni interes, ki bi tak poseg (dejansko gre za razlastitev) sploh lahko upravičeval. Še bolj pa se groteska obstoječe ureditve pokaže pri dejstvu, da v primerih, ki sledijo uspešnim prevzemnim postopkom, taki raz-lastninjeni (bivši) lastniki nimajo na voljo nikakršnega postopka ali drugačnega načina, ki bi omogočal vsaj objektivizacijo dolgovane cene za tako (z ex-lege prenosom imetništva) odvzete delnice.
Pri teh postopkih gre izključno za zasebni interes prevzemnika, ki ga v nobenem primeru ne gre enačiti z »javnim interesom«, ki bi razlastninjenja, pod določenimi natančnimi nadaljnjimi pogoji, sploh lahko upravičeval. Da slovenska pravna stroka vztraja na tej - očitno neustavni - ureditvi v imenu zasebnega, večinoma domače-managerskega interesa, je povsem nerazumljivo, a hkrati simptomatično za proces razkroja pravne države.
Zaradi definicije cene v prevzemnih postopkih, torej t.i. »pravične cene«, kot najvišje plačane za posamezno delnico v preteklem letu (natančneje primerjajte 17. člen Zpre-1B), se namreč izgubi vsakršna povezava med to ceno in dejansko vrednostjo družbe in s tem posamezne delnice, kot bi se pri teh postopkih sicer ugotavljala v skladu z določbami ZGD-1.
Na ta način oziroma na vse te načine je prevzemnikom zakonito omogočeno doseganje nizkih, »akcijskih« cen že pri samih prevzemnih postopkih, po katerih potem zaradi dikcije obstoječega 68. člena Zpre-1 »izplačajo« še vse preostale iztisnjene delničarje, ki s tem v zvezi nimajo nikakršne pravice. Tiste torej, ki niso sprejeli prevzemne ponudbe, s katero bi prevzemnik presegel 90 % prag vseh delnic, ker bi lahko presodili da »pravična cena« za delnico, ponujena v skladu z določbami Zpre-1, niti najmanj ne odraža »prave vrednosti« prevzete družbe in s tem njene delnice.
Nekaj poudarkov in VIDEO REPORTAŽ o prizadevanjih VZMD za uveljavitev sprememb in dopolnitev področne zakonodaje, predvsem ZGD in ZPre, si oglejte v nadaljevanju.
Nekaj relevantnih VIDEO REPORTAŽ VZMD.TV
Za OGLED VIDEO REPORTAŽ kliknite na posamezno fotografijo:
Novela ZGD-1B, kot je bila predlagana, je pomenila odprtje novega področja možnih zlorab za večinske delničarje, še posebej za lastnike »finančnih holdingov« (bivših PIDov). Ilustrativni prikaz posledic in poročilo VZMD.TV s potrditvene seje Odbora DZ RS.
PIVOVARNA LAŠKO, MERCATOR - danes prejeti sodbi sta nadaljevanje vzpostavljanja katastrofalne pravne prakse - grobe kršitve prevzemne zakonodaje odslej brez ustreznih sankcij
VZMD napoveduje pritožbo in pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča
Ljubljana, 5. 12. 2011
Pivovarna Laško, d.d., je v petek, 2. 12. 2011, ob 15.15, preko sistema obveščanja Ljubljanske borze SEONET, objavila obvestilo o dveh prejetih sodbah, pri katerih je akter tudi Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD). Sodbi ljubljanskega in celjskega sodišča - izjemno pomembni z vidika vzpostavljanja pravne prakse na področju prevzemne zakonodaje in možnosti za sankcioniranje grobih kršitev le-te ter vzpostavljanja pravne prakse in standardov na področju pre-klicevanja skupščin delniških družb - je danes prejel tudi VZMD.
Strokovni sodelavci VZMD so obe tožbi nemudoma preučili ter sprejeli odločitev, da v primeru sodbe Višjega sodišča v Celju, ki zavrnilo pritožbo VZMD, s katero je slednji izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje, ki ni ugodilo tožbi na izpodbijanje sklepov ponovljene 15. skupščine Pivovarne Laško, z dne 31. 8. 2009 (kliknite za VIDEO REPORTAŽO). Pri svoji odločitvi se je tako sodišče prve, kot druge stopnje naslonilo na pravnomočno sodbo v zadevi veljavnosti sklepov t.i. »stopniščne« 15. skupščine Pivovarne Laško, z dne 29. 5. 2009 (kliknite za VIDEO REPORTAŽO). Glede na vloženo revizijo na Vrhovno sodišče v zadevi »stopniščne« skupščine, bodo v VZMD počakali na odločitev Vrhovnega sodišča v tej zvezi. V primeru ugodne odločitve o reviziji bo VZMD v tem postopku vložili izredno pravno sredstvo ter sprožil obnovo postopka, v katerem bo zahteval drugačno odločitev v zadevi. (kliknite na sliko za VIDEO REPORTAŽO z zadnjega naroka o neveljavnosti ponovljene 15. skupščine)
V primeru sodbe (zavrnitev tožbenega zahtevka) Okrožnega sodišča v Ljubljani v gospodarskem sporu proti toženim strankam Pivovarna Laško, d.d., Pivovarna Union d.d. in Radenska, d.d. - na njen pomen tudi za aktualne postopke prodaje večinskega deleža družbe Mercator, d.d., so iz VZMD izrecno opozorili tudi v sporočilu za javnost v četrtek, 1. 12. 2011 - pa VZMD napoveduje pritožbo v zakonskem roku.
Pri tem so v VZMD izpostavili grozečo vzpostavitev pravne prakse na področju prevzemne zakonodaje, ki »utegne imeti katastrofalne posledice za manjšinske delničarje pri aktualnih in bodočih prevzemih,« kakor je z vso resnostjo opozoril predsednik VZMD, dne 9. 11. 2011, neposredno po glavni obravnavi na Okrožnem sodišču v Ljubljani, in sicer simptomatično - v gospodarskem sporu za plačilo odškodnine delničarjem družbe Mercator, d.d., zaradi nezakonite opustitve objave prevzemne ponudbe v letu 2007, s strani prevzemnikov: Pivovarne Laško, d.d., Pivovarne Union, d.d., Radenske, d.d., in Infond Holdinga, d.d. Več o sila zaskrbljujočih signalih Okrožnega sodnika Gregorja Collautija pri obravnavi najresnejših kršitev Zakona o prevzemih (ZPre-1), si oglejte v VIDEO REPORTAŽI z omenjene glavne obravnave o odškodnini delničarjem Mercatorja (kliknite na fotografijo zgoraj).
Sodišče o odškodnini delničarjem Mercatorja zaradi nezakonite ne-objave prevzemne ponudbe v letu 2007
V tožbi, ki jo je VZMD sprožil leta 2009, škoda ocenjena na 211,38 € na delnico - skupaj pogojno kar 411.180.603,60 € odškodnine malim delničarjem
Ljubljana, 9. 11. 2011
Za danes, ob 9.30, je okrožni sodnik Gregor Collauti na Okrožnem sodišču v Ljubljani sklical poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo v gospodarskem sporu za plačilo odškodnine delničarjem družbe Mercator, d.d., zaradi nezakonite opustitve objave prevzemne ponudbe v letu 2007, s strani prevzemnikov: Pivovarne Laško, d.d., Pivovarne Union, d.d., Radenske, d.d., in Infond Holdinga, d.d.
Iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) so nazadnje še 4. 10. 2011 sporočili, da 27. 10. 2011 nastopi zastaranje iz naslova možnosti uveljavljanja odškodnine zoper prevzemnike družbe PS Mercator, d.d. - Pivovarna Laško, d.d., Pivovarna Union, d.d., Radenska, d.d., in Infond Holding, d.d., ki v letu 2007 niso objavili prevzemne ponudbe - in sicer na podlagi Odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, št.: N-PP-Pre-38/08-ODL-(591), z dne 23. 10. 2008, ki je prišla v javnost 27. 10. 2008 (kliknite na sliko desno).
Zaradi kršitev prevzemne zakonodaje oz. opustitve objave prevzemne ponudbe ob pridobitvi kvalificiranega deleža po Zakonu o prevzemih (ZPre-1), je namreč takratnim delničarjem družbe Mercator nastala škoda, ki je ocenjena na 211,38 € za vsako posamezno delnico družbe oz. skupaj, za vse preostale delnice malih delničarjev, kar 411.180.603,60 € (kliknite tu za ogled predstavitve).
Spomnimo: delničarji Poslovnega sistema Mercator, d.d., ki so po Zboru delničarjev, 9. 7. 2009 (za ogled VIDEO REPORTAŽE kliknite na sliko zgoraj levo), izkazali namero za pristop k odškodninski tožbi zoper prevzemnike družbe, so v avgustu 2009 na domače naslove prejeli obvestila o sprejetih pomembnih odločitvah o konkretnem načinu pristopa k tožbi, usklajen Delničarski sporazum in Pooblastilo odvetniški družbi, ki predstavljata podlago za pristop k odškodninski tožbi v okviru VZMD. Zbor pristopnikov k potencialni odškodninski tožbi zoper prevzemnike družbe Mercator (Zbor), je pri oblikovanju stališč upošteval interes oškodovanih delničarjev Mercatorja in dodatne strokovne presoje pravnih ter finančnih vidikov.
VZMD je Zbor vseh 116 delničarjev, ki so (na podlagi javnega poziva VZMD, z dne 20. 5. 2009) kvalificirano priglasili interes za pristop k potencialni odškodninski tožbi, sklical z namenom seznanitve z vsemi predvidljivimi okoliščinami nadaljnjih postopkov, povezanih s potencialno odškodninsko tožbo. Tako je na Zboru sodeloval tudi odvetnik Klemen Veršič iz Odvetniške družbe Veršič - Perčič, o.p., d.o.o., iz Ljubljane, ki jo je VZMD predlagal za izvedbo pravnih postopkov iz naslova odškodninskega zahtevka zoper prevzemnike družbe Mercator, d.d. (Pivovarna Laško, d.d., Pivovarna Union, d.d., Radenska, d.d., in Infond Holding, d.d.) - zaradi kršitev prevzemne zakonodaje oz. opustitve objave prevzemne ponudbe ob pridobitvi kvalificiranega deleža po Zakonu o prevzemih (ZPre-1).
Zbor je podprl vložitev odškodninske tožbe na podlagi Delničarskega sporazuma v okviru VZMD. V obsežni in konstruktivni razpravi so na obravnavani predlog Delničarskega sporazuma posamezni udeleženci podali nekaj dopolnitev, Zbor pa je potrdil razpošiljanje dopolnjenega in dokončno usklajenega (med posameznimi navzočimi delničarji, VZMD in odvetniško družbo - do konca julija 2009) Delničarskega sporazuma vsem priglašenim interesentom ter sprejel podaljšanje roka za pristop k odškodninski tožbi. Zadnji rok za pristop k odškodninski tožbi je bil 14. 10. 2011.
Odbor za gospodarstvo DZ RS podprl predloge VZMD
Ljubljana, 8. 5. 2009
Na današnji seji je Odbor za gospodarstvo Državnega zbora (DZ) povzel in sprejel vse predloge, ki jih je podal VZMD v zvezi z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1C), vključno z dodatnim predlogom amandmaja, ki uvaja ničnost skupščin, sklicanih neupoštevaje zakonski rok, kakor v primeru današnje skupščine Infond Holdinga. Predsednik VZMD, ki je na seji skupaj s strokovnimi sodelavci aktivno sodeloval, je takšen razplet ocenil pozitivno ter kot rezultat intenzivnih pogovorov s predstavniki Vlade, DZ in Poslanskih skupin v DZ.
Hkrati pa je ob zaključku seje Odbora mag. Kristjan Verbič izrecno opozoril, da: »tudi tokratna novela zakona žal še vedno ne vključuje bistvenih in nujnih sprememb ZGD, kot jih že dalj časa predlaga VZMD na podlagi poglobljenih strokovnih analiz, in bi dejansko šle v smeri ureditve katastrofalnega stanja na področju korporativnega upravljanja v Republiki Sloveniji ter akutne problematike manipulacije z lastnimi delnicami, stvarnimi vložki, iztisnitvami in ustrezno zaščito manjšinskih delničarjev.« Zato tudi obžaluje, da Odbor s petimi glasovi za in sedmimi proti ni sprejel predloga, ki ga je podal član Odbora mag. Andrej Vizjak, dopolnil pa predsednik Odbora Vili Rezman, da Odbor predlaga Vladi, naj se opredeli do preostalih predlogov VZMD ter čimprej pripravi novo novelo ZGD.
Po besedah mag. Verbiča je dejansko škoda, da je umanjkalo politične volje, da bi Odbor za gospodarstvo predlagal Vladi, naj čimprej pristopi k pripravi predloga novele ZGD-1D, za zagotovitev celovite ureditve področja pravic manjšinskih delničarjev, krepitvijo načel enake obravnave delničarjev in njihove informiranosti, glede na cilje in načela, kot so opredeljeni že v noveli ZGD-1C in kakor izhajajo iz Direktive 2007/36/ES, na implementacijo (izključno!) katere se sklicuje tokratna novela ZGD-1C. Pri tem predsednik VZMD še dodal, Direktiva EU v prvi vrsti namenjena izboljšanju zaščite manjšinskih delničarjev in udejanjanju njihovih pravic, ki jo VZMD dobro pozna, saj je kot aktivni in ugledni član Evropskega združenja delničarjev (Euroshareholders) sodeloval v postopku priprave vsebin Direktive.
Vendarle pa je v razpravi na Odboru Minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik vzpodbudno zagotovil, da lahko najkasneje do jeseni pričakujemo novo novelo ZGD, sicer pa je pozdravil prizadevanja in predloge VZMD, ki naj bi bili v prihodnje bolj upoštevani.
Minister Lahovnik zagotovil pomembne spremembe vladnega predloga novele ZGD na jutrišnji seji Odbora za gospodarstvo DZ
Ljubljana, 7. 5. 2009
Na sinočnjem sestanku Ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika in predsednika VZMD mag. Kristjana Verbiča je minister pritrdil večini predlogov VZMD ter zagotovil, da bo temu primerno na jutrišnji seji Odbora za gospodarstvo Državnega zbora (DZ) predlagal pomembne spremembe vladnega predloga novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1C). Tako naj bi bila iz predloga novele umaknjena večina členov, ki jih je VZMD v svojem konstruktivnem predlogu argumentirano označil kot odstranitev zadnjih ovir »popolne tajkunizacije« Slovenije. Poleg tega je minister zagotovil tudi implementacijo včerajšnjega dodatnega predloga amandmaja VZMD, ki bi prinesel ničnost skupščin, sklicanih neupoštevaje zakonski rok, kakor v primeru jutrišnje skupščine Infond Holdinga.
V VZMD kljub zadovoljstvu spričo zagotovil ministra opozarjajo, da novela zakona žal še vedno ne vključuje bistvenih in nujnih sprememb ZGD, kot jih že dalj časa predlaga VZMD in bi dejansko šle v smeri ureditve katastrofalnega stanja na področju korporativnega upravljanja v Republiki Sloveniji ter akutne problematike manipulacije z lastnimi delnicami, stvarnimi vložki, iztisnitvami in ustrezno zaščito manjšinjskih delničarjev. Zato bo predsednik VZMD na jutrišnji seji Odbora za gospodarstvo DZ predvidoma predlagal sprejem priporočila Vladi, da v najkrajšem času pripravi novo novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1D), ki bi končno vključevala vsaj ključne predloge sprememb in amandmajev, ki so jih pripravili strokovni sodelavci VZMD na podlagi neposredne in dnevne prakse VZMD ter poglobljene analize akutnega področja korporativnega upravljanja in zaščite malih delničarjev.
Z željo po domišljenem, konstruktivnem in učinkovitem reševanju nakopičene, akutne in kompleksne problematike ter neznosnega stanja na področju korporativnega upravljanja v Republiki Sloveniji predsednik VZMD, tudi danes nadaljuje z intenzivnimi sestanki s predstavniki Vlade in Poslanskih skupin v DZ oz. nosilci politične in zakonodajne moči, pri čemer si prizadeva zagotoviti nujne spremembe zakonodaje in posledično tudi sodne prakse, hkrati pa preprečiti sprejem tistih predlogov Vlade, ki bi vodili v dodatno poglabljanje stiske malih delničarjev in velike večine državljanov. Pri tem VZMD ponovno skrajno resno opozarja na strahoten prepad med besedami in zagotovili ter zakonskimi predlogi (novela ZGD-1C) in dejanskim ravnanjem nosilcev političnih in javnih funkcij.
Sicer VZMD pristojna ministrstva, Vlado RS in DZ RS vse od svoje ustanovitve oz. od leta 2006 vztrajno ter s konstruktivnimi predlogi opozarja na kratkovidnost in neustreznost - z evropsko zakonodajo nepovezanih - posegov v slovenski pravni red, katerih rezultat je očiten vsakomur že prek površnega spremljanja javnih občil. Žal tudi ob tokratnem predlogu novele ZGD, kot ga je Vlada RS sprejela 5. 3. 2009 - navkljub drugačnim obetom - ni upoštevala glavnine in bistvenih predlogov VZMD oz. »Predloga sprememb in dopolnitev VZMD k noveli ZGD-1C ter k ZGD-1«, poslanega Ministru za gospodarstvo, dr. Mateju Lahovniku, dne 2. 2. 2009, teden za tem pa še Generalnemu sekretarju Vlade RS, gospodu Milanu M. Cviklu. Že pred tem pa je bila Vlada RS temeljito seznanjena s stališči in predlogi VZMD z dopisi in pobudami z dne 19. 11. 2008, 11. 12. 2008, 10. 1. 2009, 14. 1. 2009 pa še s »Temeljnimi izhodišči VZMD glede upravljanja družb v Republiki Sloveniji«). Posebej nazorno in skupaj z relevantno pravno prakso - izhajajočo tudi iz številnih tožb, ki so jih člani in sodelavci VZMD v preteklih nekaj letih delovanja VZMD sprožili pred pristojnimi sodišči - pa tudi ob obisku Misije OECD, na sedežu VZMD, dne 15. 1. 2009.
Pismo ministru Lahovniku o nezakonitosti in zlorabah »neurejenih« delniških knjig
Ljubljana, 27. 5. 2009
VZMD resno opozarja na problematiko neizdaje delnic v nematerializirani obliki, s katero se vsakodnevno srečuje. Veliko uprav družb, še posebej takšnih, kjer lastninjenje ni zaključeno, še vedno ni izpolnilo določb ZGD-1, ki se nanašajo na izdajo delnic v nematerializirani obliki, saj za takšno kršitev v ZGD-1 sankcije niso predvidene. S takšnim ravnanjem in kršenjem ZGD-1 uprava, ki je praviloma tudi lastniško močna, onemogoča (organizirano) delovanje malih delničarjev, uveljavljanje njihovih pravic, kakor tudi razpolaganje z njihovimi delnicami in lastnino, ob hkratnem izogibanju prevzemni zakonodaji. VZMD navaja nezaslišan primer Pomorske družbe, d.d., zoper katero zaradi neizdanih delnic vodi postopek na Okrožnem sodišču v Kopru, ki pa je narok za glavno obravnavo, kljub nujnosti in dolgotrajnemu postopku, brez obrazložitve le dva dni pred obravnavo že drugič preklicalo in prestavilo. VZMD predlaga da se pri spremembah zakonodaje zagotovi preprečitev izogibanja zakonskih določil, kot je npr. neizdaja delnic. O tej problematiki bo predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič med drugim spregovoril tudi na današnjem sestanku z ministrom dr. Matejem Lahovnikom.
Pri postopku noveliranja Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1C so bile v razpravi posebej izpostavljene spremembe zakona, ki se nanašajo na sodelovanje malih delničarjev na skupščinah družb in uveljavljanje njihov pravic. Kot ena izmed ključnih predpostavk za učinkovito izvajanje pravic malih delničarjev je bil poudarek namenjen tudi urejenemu stanju v delniških knjigah, vpisanih v Centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, kar bi moralo biti za vse družbe urejeno že s 1. 1. 2007. O tem je - kot o dokončno urejeni zadevi - na Odboru izrecno spregovorila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Darja Radić.
Zato VZMD toliko resneje opozarja na problematiko ne-izdaje delnic v nematerializirani obliki, s katero se pri svojem delu vsakodnevno srečujemo. Veliko uprav družb, še posebej takšnih, kjer lastninjenje ni zaključeno, še vedno ni izpolnilo določb ZGD-1, ki se nanašajo na izdajo delnic v nematerializirani obliki, saj za takšno kršitev v ZGD-1 sankcije niso predvidene. S takšnim ravnanjem in posledično kršenjem ZGD-1 pa uprava, ki je praviloma tudi lastniško močna, onemogoča (organizirano) delovanje malih delničarjev, uveljavljanje njihovih pravic, kakor tudi razpolaganje z njihovimi delnicami, lastnino. VZMD navaja tudi številne primere, med drugimi: Kurivo Gorica, d.d., Varis Lendava, d.d., (kjer se je stanje z vložitvijo tožbe vendarle uredilo) in nenazadnje Pomorska družba, d.d., ki ga je VZMD, kot eklatantno nezaslišan primer dejanskega stanja, primoran natančneje predstaviti.
Gre za izrecen dokaz pomanjkljive zakonske ureditve navedene problematike ter konkreten primer kršenja določb ZGD-1, ki se nanašajo na izdajo delnic v nematerializirani obliki, posledično pa še izogibanje prevzemni zakonodaji. Družba pooblaščenka Pomorska družba, d.d., že vse od ustanovitve leta 1998 vodi delniško knjigo na sedežu družbe. Ob strokovni pomoči VZMD so mali delničarji zaradi neizdanih delnic v letu 2008 na Okrožnem sodišču v Kopru vložili tožbo, s katero zahtevajo vpis delnic v centralni register in s tem spoštovanje določb ZGD-1. Dne 13. 5. 2009 bi moral biti na Okrožnem sodišču v Kopru že tretji narok za glavno obravnavo v navedenem gospodarskem sporu, vendar je koprsko sodišče, kljub nujnosti in dolgotrajnemu postopku, narok brez obrazložitve le dva dni pred obravnavo že drugič preklicalo in prestavilo v naslednji mesec.
VZMD poudarja, da Pomorsko družbo, d.d., na sodišču zastopa odvetnik Gregor Velkaverh, ki je istočasno tudi predsednik nadzornega sveta Pomorske družbe, d.d., pooblaščenec direktorja družbe in pooblaščenec večinskega lastnika družbe pooblaščenke. Očitno pa je vpliv odvetnika Gregorja Velkaverha na koprskem sodišču takšen, da mali delničarji, kljub jasnemu zakonskemu določilu iz 182. člena ZGD-1, niti po pravni poti ne morejo zagotoviti spoštovanja zakonskih določil in preprečiti oškodovanja, nepotrebne in dolgotrajne obravnave pa samo še povečujejo sodne zaostanke in s tem onemogočajo učinkovito delovanje sodne veje oblasti. Z izogibanjem vpisa vseh delničarjev Pomorske družbe, d.d., v KDD nadzorni svet in direktor Pomorske družbe, d.d., prikrivata podatke in število delničarjev družbe pooblaščenke ter se s tem izogibata tudi uporabi določil Zakona o prevzemih. S tem, ko s podatki o vseh delničarjih razpolagajo izključno organi družbe, ki so tesno povezani z večinskim lastnikom, to očitno vodi k netransparentnemu trgovanju z delnicami, malim delničarjem preprečuje prosto razpolaganje z njihovim premoženjem in jih sili k prodaji delnic pooblaščencu večinskega lastnika - odvetniku Gregorju Velkaverhu po ceni, ki jo kot edini možni kupec določi večinski lastnik.
V konkretnem primeru namernega zavlačevanja glede vpisa delnic v centralni register ni ukrepala niti Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki s svojim pasivnim delovanjem v tem primeru omogoča in dopušča kršenje veljavne zakonodaje, vse to pa se dogaja v škodo malih delničarjev.
VZMD predlaga, da se pri spremembah zakonodaje, ki jih pripravlja Ministrstvo za gospodarstvo, pripravijo tudi podlage za preprečitev izogibanja zakonskih določil, kot je npr. neizdaja delnic v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, hkrati pa prosi za ukrepanje (v okviru pristojnosti) v konkretnem primeru Pomorske družbe, saj dnevno prejema ogorčene proteste delničarjev, ki jih v registru neupravičeno še vedno ni.
Kronološki pregled nekaterih aktivnosti VZMD, povezanih z Zakonom o prevzemih (ZPre):
POMORSKA DRUŽBA - status (druge) kazenske ovadbe izpred leta in pol ter sodba iz rubrike »Saj ni res pa je!« - PRAVNA DRŽAVA LE ŠE FLOSKULA ?! - Ponedeljek, 05.07.2010
ATVP - VZMD prejel odgovor o spremembah prevzemne zakonodaje (ZPre-1) in pozdravlja stališče Sveta ATVP ter interpretacijo ZPre-1 glede na namen zaščite malih d - Četrtek, 04.03.2010
Vprašanja ATVP - prevzemna zakonodaja in sistematično oškodovanje delničarjev - Torek, 23.02.2010
SAVA bo po današnji sodni poravnavi IZTISNJENIM delničarjem Term 3000 izplačala DODATNO ODPRAVNINO 0,71 EUR na delnico - Torek, 15.12.2009
ATVP - predlog sprememb Zakona o trgu finančnih instrumentov VZMD PODPIRA in PREDLAGA DODATNI DOPOLNILI - Četrtek, 26.11.2009
ZBOR delničarjev Mercatorja ZA ODŠKODNINSKO TOŽBO v okviru VZMD, ponoven POZIV in podaljšanje roka z - Petek, 10.07.2009
MERCATOR - zbor pristopnikov k potencialni odškodninski tožbi zoper prevzemnike brez prevzemne ponud - Četrtek, 09.07.2009
Javni poziv delničarjem Mercatorja - odškodninska tožba zoper prevzemnike - Sreda, 20.05.2009
Ostra, izjemno pomembna opozorila in amandmaji VZMD pred spremembo gospodarske zakonodaje - Petek, 30.05.2008
Z ministrom Vizjakom o spremembah zakonodaje in investo.si - Torek, 25.03.2008
Soglasni Gospodarski odbor DZ RS: VZMD naj sodeluje pri pripravi sprememb zakonodaje! - Četrtek, 17.01.2008
Objavljen Predlog Zakona o prevzemih (ZPre-1) - Sreda, 22.03.2006
Nov Zakon o prevzemih (ZPre-1) - Četrtek, 16.03.2006
Predstavnica VZMD pri pripravi Zpre-1 - Sreda, 09.02.2005