VIDEO POSNETEK s poudarki današnje novinarske konference VZMD, po včerajšnji vložitvi pobude za oceno ustavnosti Zakona o bančništvu na Ustavno sodišče RS

Tako ZBan-1L med drugim krši:

Pravico do sodnega varstva, saj Banka Slovenije pred izdajo odločbe o izrednem ukrepu ni zavezana pozvati imetnikov obveznic, da se izjavijo o okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (šesti odstavek 332. člena), odloča brez naroka (prvi odstavek 333. člena), proti njeni odločbi ni pritožbe (drugi odstavek 334. člena), tožbo zoper odločbo Banke Slovenije, s katero sproži postopek sodnega varstva, lahko vloži le banka (prvi odstavek 347. člena) - torej oseba, kateri so se z odločbo Banke Slovenije zmanjšale obveznosti in ne pravice. Če takšna tožba uspe, sodna odločba ne vpliva na učinke izrednega ukrepa (350. člen). Tako bodo po ZBan-1L imetniki obveznic izgubili svoj celotni vložek. Od Banke Slovenije lahko formalno zahtevajo povrnitev škode, a morajo za to dokazati, da je škoda, ki je nastala zaradi izrednega ukrepa, višja kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen (prvi odstavek 350.a člena), kar je težko dokazovati, da bi to še otežili, pa zakon določa, da Banki Slovenije upnikom ni potrebno predložiti informacij in podatkov o poslovanju banke (šesti odstavek 347. člena).
Načelo zaupanja v pravo (t.i. reliance) in prepoved retroaktivnosti. Ključno pravno načelo je, da se mora pravni red spreminjati tako, da ohranja pravno predvidljivost in s tem okolje, ki dolgoročno prinaša koristi vsem. Zato so prepovedani ukrepi, s katerimi se poseže v pravne položaje, ki bistveno spreminjajo položaj upnikov.
Načelo varstva lastnine, v povezavi s pravico do zasebne lastnine. Izredni ukrepi, ki jih uvaja ZBan-1L, so po svojem bistvu razlastitev imetnikov obveznic, brez odškodnine ali z odškodnino v delnicah banke izdajateljice obveznic. A ZBan-1L hkrati določa, da se višina odškodnine ovrednoti, kot da bi šlo za nedelujočo banko, pri čemer je možno izterjati višjo odškodnino le (350.a člen v zvezi s 223.a členom), če imetnik obveznice dokaže, da Banka Slovenije ni ravnala z ustrezno skrbnostjo, ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi je razpolagala ali bi morala razpolagati v času odločanja (pri tem Banki Slovenije ni potrebno predložiti gradiv, ki bi pričala o nasprotnem). To je v izrazitem neskladju z utečeno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki med drugim jasno zahteva, da je razlastitev zakonita le, če se izključuje kakršnokoli arbitrarno odločitev nacionalnih oblasti in mora doseči pravično ravnovesje med pravicami lastnikov in interesom skupnosti.

Premalo je bilo po presoji strokovnih sodelavcev VZMD tudi razprave o posledicah ukrepov odpisa in konverzije podrejenih obveznic, ki jih je v našo zakonodajo uvedel ZBan-1L. Ti ukrepi ne bi prizadeli le okoli 1.500 oseb, ki so neposredno vplačale podrejene obveznice slovenskih bank v preteklih letih, ko so te na papirju izkazovale odlične rezultate, te rezultate pa so potrjevali tudi revizorji in Banka Slovenije. Podrejene obveznice slovenskih bank so namreč pomembna naložba tudi v pokojninskih skladih z zajamčenim donosom, saj to bili ti z regulativo pri naložbah v vrednostne papirje pretežno omejeni prav na bančne obveznice, ki so do uvedbe ZBan-1L sodile med najvarnejše naložbe in jih je, kot take, poleg prospektov opredeljevala tudi že sama regulativa vzajemnih skladov.

V takih pokojninskih skladih varčuje za svojo starost, po neuradnih ocenah, preko 500.000 varčevalcev in tudi tem bi se, ob uvedbi ukrepov po ZBan-1L, pokojninska renta nezanemarljivo znižala (v nekaterih skladih tvorijo podrejene obveznice tudi več kot četrtino portfelja, ob popolnem odpisu pa bi bilo tolikšno tudi znižanje rente). Družbe, ki upravljajo te sklade, so na to v času priprave in sprejemanja ZBan-1L večkrat opozorile na sestankih na Ministrstvu za finance, v Banki Slovenije in v Državnem zboru RS, razlog, da so se v javnosti in medijih izpostavljale precej manj, pa gre iskati v strahu pred begom vlagateljev iz skladov, ki jih upravljajo; odlivi bi namreč še potencirali odpise, izražene v odstotkih vrednosti točke premoženja sklada.

Sorodna sporočila VZMD:

UPOR ZOPER RAZLASTITEV IMETNIKOV OBVEZNIC - danes je VZMD vse imetnike podrejenih in hibridnih obveznic slovenskih bank s pismom povabil k podpisu pooblastila odvetniški družbi in sporazuma o ukrepih za zadržanje oz. razveljavitev sporne novele Zakona o bančništvu - Torek, 12.11.2013

»TROJKA« ŽE V SLOVENIJI ?! - retroaktivni radikalni posegi v pravice imetnikov obveznic slovenskih bank lahko resno omajejo zaupanje ter stabilnost finančnega sistema - opozorila VZMD ob sprejetju alarmantne novele Zakona o bančništvu - Ponedeljek, 14.10.2013

EKSKLUZIVNA VIDEO REPORTAŽA o tednu konferenc MOSKVA-DUNAJ-CAPETOWN,ob aktivni udeležbi mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD, podpisom memoranduma z Rusko federacijo investitorjev ter zaščiti pravic slovenskih in evropskih obvezničarjev na dunajski »The Financial Repression of Savers and Investors« - Četrtek, 24.10.2013