Danes se izteka že 15 mesecev od izbrisa oz. razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic domačih bank, hkrati pa tudi od začetka Presoje ustavnosti skrajno sporne novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), s katero je bila ustvarjena podlaga za množične izbrise, in jo je VZMD kot prvi sprožil v imenu 359 razlaščenih (s prvo-podpisanim članom Strokovnega sveta VZMD, dr. Tadejem Kotnikom) že 4. 12. 2013 (VIDEO z novinarske konference). Zato iz VZMD ob tej priložnosti opozarjajo na vse težje razumljivo - zdi pa se tudi, da vse bolj načrtno - kombinacijo počasnosti in pristranskosti te presoje.

Ustavno sodišče RS je ob izvršitvi izbrisa 18. decembra 2013, za katerega vse več razkritih dejstev (VIDEO z izredne sej DZ RS) kaže, da ga je utemeljeno poimenovati Rop stoletja (VIDEO soočenje z argumenti), očitno prepoznalo njegovo izjemno problematičnost, saj je že na dan izbrisa uvrstilo postopek ocene ustavnosti ZBan-1L v absolutno prednostno obravnavo. Nato pa je začela zadeva po prioriteti - vsaj sodeč po dinamiki obravnavanja na sejah Ustavnega sodišča RS - hitro toniti; vse obravnave v pol leta zatem so bile zgolj proceduralne, v njih pa je sodišče le združevalo vložene zahteve in pobude v zadevo pod skupno opravilno številko, vsebinsko pa je odločanje vztrajno prestavljalo v prihodnost. Pri tem je Ustavno sodišče RS »pozabilo« celo na lastno zavezo, sprejeto na seji 19. junija 2014, da »se o zadevi opravi javna obravnava, predvidoma v septembru ali oktobru 2014«. Zatem pa je 6. novembra 2014 na Sodišče EU v Luksemburgu naslovilo kaskado vprašanj, pri kateri je jasno predvsem to, da bo zaradi čakanja na odgovore odločanje v tej zadevi zamrznjeno vsaj do pomladi 2016.

V tem času se je Ustavno sodišče RS s popolnoma drugačno hitrostjo in vnemo lotilo na primer Zakona o davku na nepremičnine, oceno ustavnosti katerega je sprejelo v absolutno prednostno obravnavo 21. januarja 2014, že 21. marca 2014 pa je obravnavo zaključilo in zakon razveljavilo. Le kanček manj vneto je ustreglo zahtevi Banke Slovenije za oceno ustavnosti novele Zakona o dostopu informacij javnega značaja, ki jo je 2. oktobra 2014 uvrstilo v redno (torej sploh ne prednostno!) obravnavo, 19. februarja 2015 pa je že ugodilo Banki Slovenije in novelo razveljavilo. 

V zadevi razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic pa se zdi, da Ustavno sodišče RS hitro sprejema le tiste odločitve, ki so za oškodovance neugodne! Tako je že 18. decembra 2013, torej na prvi dan obravnave, zavrnilo Predlog za začasno zadržanje izvrševanja ZBan-1L, obrazložitev te odločitve pa pretežno prepisalo iz - za lase privlečenih - zatrjevanj Banke Slovenije, da naj bi zadržanje »povzročilo izgube za vse deponente in vlagatelje v bankah v Republiki Sloveniji« in »ogrozilo tudi izplačilo zajamčenih vlog«, nasprotno pa naj bi bile škodljive posledice razlastitve »v vsakem primeru izražene v denarni vrednosti« in kot take naj ne bi bile težko popravljive. V VZMD se zaskrbljeno sprašujemo, kako naj bi posledice, kot so samomori, osebni stečaji in razpadle družine, ne bile težko popravljive?! A očitno ustavni sodniki menijo, da bo tudi takšne posledice - ki še naprej in kontinuirano nastajajo - mogoče popraviti?!

Tako je na seji 4. marca 2015 Ustavno sodišče RS zavrnilo še Predlog začasnega zadržanja izvrševanja prodaje NKBM, ki ga je 2. februarja 2015 vložil VZMD, in tudi tukaj obrazložitev utemeljilo na trditvi, češ da s to prodajo ne bodo nastale težko popravljive posledice. Tudi tega v VZMD ne zmoremo razumeti; ko bo banka, v katero je bilo pred letom in četrt vplačanih 870 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, prodana za 200 milijonov evrov, kar predstavlja manj kot tretjino zdajšnjega kapitala in s tem knjigovodske vrednosti banke, bo s takšno prodajo za državo in davkoplačevalce dokončno in nepopravljivo nastala neposredna izguba v višini več kot pol milijarde evrov. A očitno tudi to škodo ustavni sodniki vidijo kot zlahka popravljivo!