Tako je poleg sprejema tokratnega Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) Odbor za gospodarstvo Državnega zbora RS z veliko mero zanimanja prisluhnil stališčem, ki jih je na seji odbora predstavil predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič. Predstavnik Vlade RS oz. Ministrstva za gospodarstvo (spričo službene odsotnosti ministra mag. Andreja Vizjaka) državni sekretar mag. Tomaž Jeršič je na tokratni 21. nujni seji Odbora izrazil pripravljenost za vključevanje predstavnikov VZMD in zagotovil, da bodo pri pripravi sprememb in dopolnitev ZGD in Zakona o prevzemih (ZPre) prisluhnili predlogom VZMD.

Obsežnejšo predstavitev stališč VZMD, z nizanjem nekaterih najakutnejših problemov, povezanih z obstoječo zakonodajo (priloženo v nadaljevanju), je predsednik VZMD dopolnil z aktualnim dramatičnim dogajanjem, od katerega je prihitel na sejo Odbora. Tokrat gre za primer LIP Radomlje, ki mu grozi managerski prevzem, ob katerem vsem malim delničarjem (v okviru VZMD je združenih kar 40 % lastništva celotne družbe) resno grozi, da bodo ostali brez možnosti izhoda. Pri tem gre za očitne manipulacije s skladom lastnih delnic, za sramotno prodajo deleža Infond ID (7,18 %) na račun vseh malih delničarjev in, kar je za investicijsko družbo posebej nedopustno, manjšo ceno, kot bi jo lahko dosegli oz. je bila ponujena od drugega zainteresiranega kupca. Skratka zgodba, ki vključuje vse bistvene elemente brezobzirnih oškodovanj malih delničarjev - praviloma zaposlenih, ki so bili v delničarstvo primorani - sporno vlogo nadzornega sveta družbe, uprave, ki je hkrati lastnica prevzemnega podjetja (d.o.o.), pritiskov na zaposlene delničarje, parkiranja delnic pri borznih-hišah ali celo investicijskih družbah(!), odkupovanj po popolnoma različnih cenah itn.

 

 

Spoštovani,

šele ko smo včeraj prejeli vabilo na današnjo sejo, smo izvedeli, da so v postopku spremembe Zakona o gospodarskih družbah. Že na 20. nujni seji Odbora za gospodarstvo, 20. 12. 2007, sem v razpravi o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih izpostavil, da smo kot civilna družbena institucija užaloščeni in nezadovoljni z novo prakso Vlade RS, da nas ne vključuje več v delovne skupine za pripravo sprememb zakonodaje - niti Zakona o gospodarskih družbah niti Zakona o prevzemih.

Zato - tudi glede na takratno navzočnost ministra mag. Andreja Vizjaka ter izražen interes in razumevanje - ponovno poudarjam, da že od sredine leta 2006 v okviru Vseslovenskega združenja malih delničarjev (v nadaljevanju: VZMD) deluje strokovna skupina za spremljanje priprave zakonodaje in njenega izvajanja v praksi. Želimo, da Vlada RS oziroma Ministrstvo za gospodarstvo čimprej imenuje delovni skupini za pripravo celovite spremembe tako Zakona o gospodarskih družbah, kot Zakona o prevzemih. V delovni skupini naj vključi tako predstavnike VZMD, kot tudi predstavnike druge zainteresirane javnosti. Zakonodajo je treba spremeniti predvsem tako, da se uravnotežijo odločanje in tudi procesi v delniških in drugih družbah. To bo prispevalo k izboljšanju razmer na kapitalskem trgu ter posledično tudi k ugodnejšemu ekonomskemu položaju posameznika in družbe.

 

V nadaljevanju vam na kratko predstavljamo nekaj najbolj perečih odprtih vprašanj, ki se na podlagi veljavnega Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) pos­tavljajo manjšinskim delničarjem pri uresničevanju njihovih korporacijskih pravic, z izhodiščno usmeritvijo za rešitev posameznega vprašanja ter kratke primerjalno-pravne pripombe na posamezna vprašanja. Priložena pa je tudi tabela s prikazom najpomembnejših pravic manjšinskih delničarjev.

1. Splošno

 

ZGD-1 je celovit zakon, ki vsebuje določbe o delniških družbah. V veliki meri se je slovenski zakonodajalec pri določitvi posameznih rešitev in predvsem pri konceptu pravic manjšinskih delničarjev zgledoval po pravni ureditvi v Nemčiji in Avstriji. V podrobnostih pa slovenska ureditev odstopa od vzorov v Nemčiji in Avstriji.

Dodatno pa je treba upoštevati, da je zgodovina upravljanja korporacij in razpršenosti lastništva družb v Sloveniji kot tranzicijski državi drugačna od razmer v državah, kjer so se pravice delničarjev v delniških družbah razvile v drugačnem družbeno-zgodovinskem in gospodarskem kontekstu. Zato kaže sistem varstva zapisanih pravic manjšinskih delničarjev dograditi glede na specifične potrebe tukajšnjega okolja, predvsem glede na visok odstotek razpršenega kapitala v številnih družbah, ki je posledica lastninskega preoblikovanja podjetij.

2. Nekaj predlogov za izboljšanje pravnega položaja (manjšinskih) delničarjev v ZGD-1

 

2.1 Zbiranje pooblastil (310. člen ZGD-1)

 

Organizirano zbiranje pooblastil je urejeno v 310. členu ZGD-1. Osnovni problem je določilo, da pooblastilo dano pooblaščenim osebam velja le za eno skupščino in je vsebinsko točno določeno (ob možni ničnosti pooblastila), medtem ko je pooblastilo po 309. členu vsebinsko manj omejeno in ga je možno izdati za veljavnost do 15 mesecev.

Vsebinska razlika med pooblastilom po 310. členu in 309. členu ne utemeljuje različnega obravnavanja med pooblastili, ki so organizirano zbrana, in tistimi, ki to niso.

To v praksi predstavlja pomemben organizacijski in finančni problem pooblaščenih oseb, zato bi bilo smiselno razmisliti o spremembi tega člena tako, da se delničarjem omogoči podelitev splošnega pooblastila po 309. členu. Pooblaščena oseba pa bi bila dolžna predloge glasovanja na posamezni skupščini objaviti na svoji spletni strani (določen rok pred skupščino), tako da bi imel vsak delničar možnost pravočasno posredovati svoja navodila za uresničevanje glasovalne pravice oz. pooblastilo preklicati. S spremembo ne predlagamo posegati v določbo 8. odstavka 8. člena ZPre-1 ki določa pristojnost ATVP v zvezi z obvestilom o zbiranju pooblastil v javnih družbah. Nerazumljivo je - tudi glede na smisel določbe - da 310. člen velja tudi za zbiranje pooblastil v nejavnih družbah.

Nemška in avstrijska zakonodaja ne poznata razlike med pooblastili, ki so podeljena finančnim organizacijam, in takšnim, ki so zbrana organizirano (primerjaj § 114 ods. 4 avstrijskega Zakona o delniških družbah (AktG); § 135 nemškega Zakona o delniških družbah (dAktG). Medtem, ko avstrijski zakon določa 15 mesečno veljavo pooblastilo, nemško pravo sploh ne vsebuje časovne omejitve za veljavnost pooblastil.

2.2 Lastne delnice - prednostna pravica manjšinskih delničarjev (247. člen ZGD-1)

 

Lastne delnice so eden od instrumentov , s katerim lahko uprava pomembno poseže v upravljalska upravičenja delničarjev. Delniška družba je dolžna lastne delnice, pridobljene v nasprotju z določbami 1. in 2. odstavkom 247. člena ZGD-1, odsvojiti v roku enega leta, če pa delež zakonito pridobljenih lastnih delnic presega 10 % osnovnega kapitala, jih mora družba odsvojiti v roku treh let po pridobitvi.

V primeru prodaje lastnih delnic spet oživijo glasovalne pravice povezane z lastnimi delnicami. To pomeni, da se v primerjavi s prejšnjim stanjem razmerje glasovalnih pravic spremeni tako, da se razvodenijo glasovalne obstoječih delničarjev, podobno kakor pri povečanju kapitala.

Le za nakup in prodajo lastnih delnic, ki so pridobljene po 8. alineji 1. odstavka 247. člena ZGD-1 (nakup lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine), zakon predpisuje enako obravnavanje delničarjev in uveljavljanje prednostne pravice obstoječih delničarjev.

Pravilno pa bi bilo omogočiti obstoječim delničarjem uveljavljanje prednostne pravice po postopku in na način ki velja za povečanje osnovnega kapitala, in sicer ne le v enem primeru, temveč v vseh drugih primerih ko družba razpolaga z lastnimi delnicami, ko je to primerno, se pravi tudi za delnice, pridobljene na podlagi 1. alineje, 4. alineje in zmeraj takrat, ko je družba pridobila lastne delnice v nasprotju z določbami ZGD-1. Le tako se nezakonito stanje sanira na za delničarje nevtralen način. Redakcijsko bi bil takšen poseg v ZGD-1 možno doseči na enostaven način: 3. - 7. stavek osme alineje prvega odstavka se prestavi v nov odstavek, tako da velja za zgoraj navedene situacije, in ne le za delnice pridobljene po 8. alineji.

Avstrijski zakonodajalec je pravice delničarjev pri prodaji lastnih delnic uredil na enak način (§ 65 ods. (1b) AktG).

2.3 Izvolitev zastopnika tretjine delničarjev v nadzornem svetu

 

Avstrijski zakon o delniških družbah (v § 87) omogoča tretjini delničarjev, da izvoli enega kandidata v nadzorni svet, pod določenimi pogoji. ZGD-1 takšne manjšinske pravice ne predvideva.

Glede na lastniško strukturo v slovenskih delniških družbah bi bilo smiselno vključiti podobno določbo v ZGD-1.

2.4 Odgovornost revizorja (3. odstavek 57. člena ZGD-1)

 

Odgovornost revizorja za škodo, ki jo pri svojem delu povzroči družbi in delničarjem je po višini limitirana na 150.000 EUR).

Takšna ureditev je ustavnopravno sporna, zlasti ker so denarne pravice delničarjev (pravica do izplačila dividende, odpravnine,…) v celoti odvisne prav od kvalitete opravljene revizije. Zato je smiselno razmisliti o odpravi te omejitve.

Avstrijski zakonik o podjetjih (Unternehmensgesetzbuch - UGB) sicer tudi omejuje višino odškodninske odgovornosti revizorjev (§ 275 UGB), vendar so zneski znatno višji, odvisno od velikosti družbe, med 2 milijoni EUR in 12 milijoni EUR.

2.5 Sodni stroški pri uveljavljanju pravic, stroški izvedenca (614. člen ZGD-1)

 

ZGD-1 samo v določenih primerih predvideva drugačno opredelitev v primerjavi s splošnimi predpisi o nošenju stroškov v nepravdnem postopku v prid delničarjem (vezano na uspeh in predvidljivost neuspeha). Tako 614. člen ZGD-1 v zvezi z družitvami predvideva dokaj kompliciran pristop do delitve stroškov med družbo in posameznemu delničarju, ki uveljavlja preizkus menjalnega razmerja pri združitvah. Enako pravilo se uporablja tudi pri izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe.

Dodatno bi pa kazalo - predvsem v kompleksnih primerih - predvideti, da vse stroške postopka (tudi stroške pravnih pooblaščencev delničarjev) predhodno krije družba.