Novela Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki je bila - kljub vrsti uradnih negativnih mnenj kompetentnih pravnih strokovnjakov ter vetu Državnega sveta RS - dne 14. novembra 2013 še drugič sprejeta v Državnem zboru RS, razlaščenim podrejenim upnikom bank in delničarjem dobesedno prepoveduje, da bi zaradi razlastitve tožili banko dolžnico. Ker je to v popolnem nasprotju z določili prospektov obveznic, ki opredeljujejo takšne tožbe kot osnovno pravno sredstvo v primeru kršitve prospektnih določil, so pisci in zakonodajalci v novelo ZBan-1L dodali še odstavek, ki vsa takšna prospektna določila razglaša za nična. S tem je pravno varstvo podrejenih upnikov bank praktično prenehalo obstajati.

Ker je bilo tako sila očitno in radikalno kršeno ustavno načelo, da ima vsakdo pravico do pravnega sredstva, so poskušali pisci ZBan-1L to kršitev zamegliti z vnosom določila, da je tožba proti ukrepom Banke Slovenije kljub vsemu mogoča, in sicer tako, da jo vloži banka sama. To je absurd, saj (celo če odmislimo dejstvo, da upravo banke imenuje Banka Slovenije, ki jo lahko kadar koli tudi odstavi) banki z izbrisom njenega podrejenega dolga nastane korist in ne škoda, zato ji sodišče splohne bi moglo priznati pravnega interesa za tožbo proti temu izbrisu.

Kot kaže pa pisci v vnemi, s katero so pripravljali ZBan-1L, le niso pomislili na vsa možna pravna sredstva ter niso prepovedali tožbe proti vpisu izbrisa podrejenih obveznic in delnic v sodni register, brez katerega pa izbris ni veljaven. Zato je VZMD preko Odvetniške pisarne Kunič na Okrožni sodišči v Ljubljani in Mariboru v petek vložilo tožbe proti trem bankam, zaradi ugotovitve ničnosti tega vpisa. Podrobnosti pravne strategije, ki je bila uporabljena v teh tožbah, in pravnih podlag zanjo VZMD v tem času sicer še ne more razkrivati, so pa nastale v sodelovanju strokovnih sodelavcev VZMD in Odvetniške pisarne Kunič z vrhunskim strokovnjakom s področja registrskega prava.

K sporazumu o skupnih prizadevanjih proti prisilni razlastitvi imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank je doslej pristopilo že 346 fizičnih in pravnih oseb, VZMD pa ob tej priložnosti vabi tudi vse preostale razlaščene imetnike, da k sporazumu pristopijo. Ob koncu januarja bo namreč VZMD na Ustavno sodišče RS vložil še tretjo pobudo za oceno ustavnosti ZBan-1L, v imenu vseh, ki so k sporazumu pristopili po vložitvi druge pobude oziroma še bodo do dne vložitve.

Ker ne Vlada RS ne Banka Slovenije doslej nista pokazali nikakršne pripravljenosti za dialog in konstruktivno reševanje zadevne problematike, ju VZMD ponovno poziva, naj se končno le vrneta k temeljnim demokratičnim načelom ter izhodiščem za pravično, stabilno in uspešno družbeno-ekonomsko udejstvovanje.