2. Razširitev področja uporabe ZPre-1 na nejavne družbe

Dolžnost objave javne ponudbe za odkup je treba razširiti vsaj na tiste nejavne družbe, ki imajo razpršeno lastništvo. Kriterij razpršenosti bi bilo smiselno vezati na število delničarjev.

Kar se tiče dileme javnih in nejavnih družb je le-ta z vidika manjšinskih delničarjev v veliki meri fiktivna, ker je namreč že po obstoječi zakonodaji veljavnost ZPre v primerih »usklajenega ravnanja« določena za vse družbe. Podrobnosti s tem v zvezi navajamo v nadaljevanju tega dokumenta.

Glede stroškov, povezanih z veljavnostjo ZPre za nejavne družbe, izkušnje kažejo, da stroške povzroča predvsem ZTVP-1 in stroški Ljubljanske borze ter ATVP, ne pa sam ZPre. Ob tem je treba opozoriti, da se z novelo ZTVP-1 v korist organizatorja trga za javne družbe uvajajo dodatni stroški, katerih smiselnost je vprašljiva, nanje pa veljavnost ZPre nima vpliva.

3. Dvig prevzemnega praga

Prevzemni prag je določen pri 25 % (tudi) zato, ker vsaka delnica, ki preseže ta prag, daje možnost blokiranja najpomembnejših odločitev v družbi (npr. spremembe statuta). Ker je v razmerah pretežno neaktivnih malih delničarjev zaradi nizke skupščinske udeležbe delež, ki predstavlja (de facto) veto na take odločitve dosežen že pri bistveno nižjih deležih, to ne more biti absolutni argument za ohranjanje prevzemnega praga na 25 %.

Smiselno bi bilo opraviti analize zastopanosti na skupščinah, razpršenosti lastništva, vpliva na odločanje itd. ter prevzemni prag določiti na podlagi teh analiz in ne na podlagi primerjalnopravnih primerjav, ki so večinoma utemeljene na drugačni strukturi lastništva kot je slovenska.

Interes manjšinskih delničarjev je čim nižji prevzemni prag, vendar je dejstvo, da nižji prevzemni prag pomeni večji vložek finančnih, strokovnih in drugih virov v poskuse zlorab in izogibanja zakonskim normam in transparentnemu poslovanju z vrednostnimi papirji, kar niti z vidika vrednosti družb niti z vidika vrednosti premoženja malih delničarjev ne predstavlja dodane vrednosti. Ker je že danes stanje pri večini družb

posredno koncentrirano daleč nad 25 %, je z vidika pravic manjšinskih delničarjev dvig prevzemnega praga načeloma dopusten, vendar le ob upoštevanju naslednjih pogojev:

- odprava prehodne določbe ZGD-1, ki črta veljavnost celotnega 12. poglavja ZPre,

- spust praga za sklic izredne skupščine na 3%,

- omogočanje izvrševanja predpisane sankcije za kršitev določb ZPre (glej tudi 5. točko tega dokumenta).

4. Odprava izjem

Interes malih delničarjev je, da so vsi delničarji delniške družbe obravnavani enako. Priznavanje statusa quo manjšinskim delničarjem ne zagotavlja želenega varstva, saj je smisel prevzemne zakonodaje omogočiti izstop malim delničarjem takrat, kadar je položaj drugih delničarjev v primerjavi z njihovim položajem izrazito ugodnejši. Morda bi bil zato primeren razmislek bodisi:

- o prehodnem obdobju, v katerem bi SOD in KAD morale odsvojiti svoje delnice pod mejo prevzemnega praga, bodisi

- o takojšnji uveljavitvi sankcije odvzema glasovalnih pravic SOD-a in KAD-a, ki presegajo prevzemni prag, kar bi bilo hkrati v skladu s siceršnjimi tendencami, da SOD in KAD postaneta portfeljska vlagatelja.

Druge izjeme je potrebno v celoti odpraviti.

5. Sankcija za kršitev določb ZPre

V tej zvezi je potreben razmislek o trenutno veljavnih sankcijah za kršitev prevzemnih pravil. Sankcija, ki jo za kršitev določb predpisuje obstoječi ZPre, se zlasti zaradi procesnih preprek v praksi takorekoč ne izvaja. Dostopnost te sankcije je zato treba olajšati tako, da jo bodo mali delničarji lahko uveljavljali v praksi (s tem v zvezi glej tudi K. Hren, Manipulacija na trgu vrednostnih papirjev in odgovornost za manipulacijo, Podjetje in delo 6-7/2003).

Izhajajoč iz varstva premoženjskih pravic manjšinskih delničarjev, kar je temeljno izhodišče ZPre, je treba zagotoviti mehanizme, ki bodo malim delničarjem v prihodnje zagotavljali plačilo poštene cene.

6. Osebe, ki delujejo usklajeno

V interesu malih delničarjev je, da se osebe, ki delujejo usklajeno čim jasneje opredelijo. Poleg nejasno opredeljenega pojma usklajenega ravnanja, je dodatni problem pri njegovem razkrivanju povezan s tem, da se v praksi usklajeno ravnanja izvaja tako, da glasovanja potekajo navidezno neusklajeno, razen pri bistvenih odločitvah (npr. pri članih nadzornega sveta). Zaradi izjemno težavnega oz. skoraj nemogočega dokazovanja

usklajenega ravnanja povezanih oseb je ureditev v obstoječem ZPre, bolj ali manj, mrtva črka na papirju. Ker vseh oblik usklajenega ravnanja ni mogoče v naprej predvideti, je treba spodbujati razvoj sodne in druge pravne prakse na tem področju. Zatečeno stanje je namreč posledica dolgoletnega izogibanja določb ZPre in neaktivnosti pristojnih institucij. ATVP kot nadzorna institucija bi morala prevzeti dejavnejšo vlogo pri normalizaciji stanja in dosledno izvajati pristojnosti, ki jih ima že po veljavni zakonodaji.

Ker se po predlogu ZGD-1 četrti odstavek 2. člena ZPre črta, se s tem črta dolžnost javne ponudbe za prevzem pri usklajenem ravnanju v nejavnih družbah. Doslej je dolžnost javne ponudbe za prevzem koncertirajočih subjektov veljala tudi za nejavne družbe in je bila s tem širša od dolžnosti individualnih subjektov. Predlog novele ZGD-1 odpravlja že uveljavljen nivo zaščite manjšinskih delničarjev v nejavnih družbah, kar je z vidika pravic manjšinskih delničarjev nesprejemljivo. Zato je to končno določbo ZGD-1 treba preoblikovati tako, da se z njo ne črta tistih določb ZPre, ki se nanašajo na usklajeno ravnanje.

7. Razno

Pri noveli zakona je potrebno uskladiti procesne roke v različnih zakonih (predvsem tam, kjer je za uspešno javno ponudbo potrebno dovoljenje institucij, različnih od ATVP (Banka Slovenije, Urad za varstvo konkurence). S tem bi odpadla tudi zloraba dvigovanja prevzemne cene za 1 SIT (in s tem podaljševanja veljavnosti ponudbe) zaradi neaktivnosti pristojnih organov.

Dodatno je potrebno urediti in uskladiti kriterije izdaje bančnih garancij z mednarodnimi konvencijami na tem področju in z boniteto bank, ne glede na njihov sedež.