Vodstvo Telekoma je predlagalo, da bilančni dobiček ostane nerazporejen. Kot je danes na skupščini ponovno pojasnil predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak, dividend letos ne bodo izplačali zaradi koriščenja državne pomoči za blažitev visokih cen električne energije. Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize določa, da družbe niso upravičene do pomoči, če v letu 2023 ali za leto 2023 izplačujejo dobiček.

Izplačilo dividend bi pomenilo, da bi moral Telekom Slovenije vrniti prejeto pomoč v višini 3,8 milijona evrov. Ob tem je Košak ponovno zagotovil delničarjem, da si bosta uprava in nadzorni svet prizadevala, da se ob upoštevanju poslovnih in finančnih okoliščin skupščini v letu 2024 predlaga, da se celotni razpoložljivi bilančni dobiček leta 2022 izplača, kar bi predstavljalo dividendo v višini približno šest evrov bruto na delnico.

Lani so pri Telekomu izplačali dividendo v višini 4,50 evra bruto na delnico, kar so za letos predlagali tudi v Vseslovenskem združenju malih deležnikov (VZMD).

VZMD je namreč za današnjo skupščino vložil nasprotni predlog, da se za dividende nameni 29,4 milijona evrov, kar je 4,50 evra bruto na delnico. Ostalih 10,88 milijona evrov bilančnega dobička bi prenesli.

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je medtem predlagalo, da se za dividende nameni 39,2 milijona evrov, kar je šest evrov bruto na delnico. Preostali del v višini 1,08 milijona evrov bi ostal nerazporejen. Predsednik MDS Rajko Stanković je v današnji razpravi pojasnil, da z izglasovanjem njihovega predloga ne bi povzročili škode družbi.

Odvetnik Gregor Verbajs je v imenu VZMD na skupščini vodstvu Telekoma očital pomanjkljivo in nezadostno komunikacijo z obstoječimi in potencialnimi vlagatelji, saj je družba šele v preteklem mesecu delničarje seznanila, da je zaprosila in prejela državno pomoč, ki ji onemogoča izplačilo dividend.

Vsi predlogi so bili na skupščini zavrnjeni. Dividenda tako ne bo izplačana, ker ni bil sprejet noben sklep.

Verbajsa je obenem zanimalo, zakaj se družba ni opredelila do kolektivne odškodninske tožbe zaradi domnevnega oškodovanja naročnikov v ocenjeni višini 122,69 milijona evrov in kakšne rezervacije namerava oblikovati v zvezi s tem zahtevkom.

Košak je glede tožbe pojasnil, da je postopek v tako zgodnji fazi, da so vse, kar so imeli povedati, v preteklosti že povedali z javnimi objavami.

Skupščina je ob obravnavi predlogov uporabe bilančnega dobička upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2022 podelila razrešnico.

Skupščina družbe se je seznanila s poročilom o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta za leto 2022 ter s prejemki članov organov vodenja treh največjih odvisnih družb družbe v letu 2022.

Prav tako je bil sprejet sklep, da se za revizijsko družbo za leta 2023, 2024 in 2025 imenuje družbo Deloitte revizija. Stankovića je zanimalo, kakšen bo strošek revizij v tem obdobju. Točnega zneska mu člani uprave niso razkrili; povedali so le, da bo nekaj večji kot do zdaj.

Skupščina je obenem potrdila politiko prejemkov organov vodenja v Telekomu in v odvisnih družbah v skupini Telekom Slovenija.

Košak je na skupščini predstavil letno poročilo za lansko leto.

Skupina Telekom Slovenije je lani ustvarila 652,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, EBITDA v višini 216,5 milijona evrov in 37,5 milijona evrov čistega dobička. V prvih treh mesecih letošnjega leta je prihodke od prodaje na medletni ravni povečala za osem odstotkov na 163,2 milijona evrov. EBITDA se je znižal za 12 odstotkov na 54,2 milijona evrov, čisti dobiček pa je bil pri 8,2 milijona evrov nižji za 32 odstotkov, a nad načrti.

Skupščine se sicer ni udeležil predsednik nadzornega sveta Žiga Debeljak. Poročilo o delu nadzornega sveta je tako predstavila namestnica predsednika nadzornega sveta Karla Pinter.

Stankovića je glede dela nadzornega sveta med drugim zanimalo, zakaj se je nadzorni svet lani sestal na 42 sejah. Kot mu je pojasnila Pintar, je Telekom Slovenije kompleksen subjekt, seje pa so tako vedno polne vsebin.

Največji posamični delničar Telekoma Slovenije je neposredno država z 62,54-odstotnim lastniškim deležem. Kapitalska družba ima v lasti 5,59 odstotka delnic, Slovenski državni holding pa 4,25 odstotka.