Republika Avstrija je pred dvema tednoma kapitalsko okrepila banko Hypo-Alpe-Adria z vplačilom zneska 750 mio EUR; to je že osma državna injekcija kapitala tej banki v zadnjih petih letih, a po poročilih avstrijskih medijev še ne bo zadnja. Ob tem sila bode v oči dejstvo, da avstrijski zakonodajalci in regulatorji od imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic banke Hypo-Alpe-Adria niso zahtevali sodelovanja pri sanaciji bank niti v obliki znižanja terjatev ali pretvorbe obveznic v delnice banke, temveč so njihove obveznice ohranile vrednost in vse pravice, ki jih zagotavljajo prospekti. Ker so v Republiki Sloveniji ob državni dokapitalizaciji NLB, NKBM, Abanke, Factor banke in Probanke razlastili vse imetnike hibridnih in podrejenih obveznic teh bank, pa čeprav njihovi prospekti niso dovoljevali niti pretvorbe v delnice, se strokovnim sodelavcem Vseslovenskega združenje malih delničarjev (VZMD) ponovno zastavlja vprašanje, od kod tako različna in neenakopravna obravnava vlagateljev v Avstriji in Sloveniji?!?

Nekateri pri tem kažejo na Evropsko komisijo, a so njeni predstavniki Predsedniku VZMD, mag. Kristjanu Verbiču, med nedavnim obiskom Bruslja ter njegovi predstavitvi Pisma Predsedniku Evropske komisije, Joséju Manuelu Barrosou, v Evropskem parlamentu zanikali, da bi kakorkoli pritiskali na slovensko politiko, pri njeni odločitvi za ukrep razlastitve. V omenjenem pismu sta namreč dr. Peter Glavič in mag. Verbič izrecno opozorila na neenakopravno obravnavo Slovenije ter ogrožanje njene finančne, gospodarske in družbene stabilnosti, ob škandalozni razlastitvi imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank. Predstavitev je Predsednik VZMD zaključil s pomenljivo opazko (posnetek VZMD.tv in investo.tv), da je zaradi neenakopravne obravnave Slovenija pred 23 leti zapustila prejšnjo skupnost oz. državno tvorbo; po predstavitvi pa so številni udeleženci ter predstavniki evropskih institucij, odločevalcev in regulatorjev izrazili začudenje nad trditvami, da naj bi bil izbris podrejenih obveznic posledica vztrajanja Evropske komisije, pri čemer so vsi kompetentni sogovorniki - brez izjeme - takšno možnost in navedbe v celoti zavrnili.

Zato VZMD ponovno poziva Guvernerja Banke Slovenije, dr. Boštjana Jazbeca, naj izpolni v Državnem svetu RS dano javno obljubo ter posreduje dopise, s katerimi je Banka Slovenije v času, ko so na Ministrstvu za finance RS pripravljali zakonske podlage za ukrep razlastitve, nasprotovala takšni razlastitvi. (izjava Guvernerja - posnetek VZMD.tv in investo.tv). Šele imena prejemnikov teh (domnevnih?!) dopisov bodo namreč razkrila, ali je na razlastitvi vztrajal nekdo iz Evropske komisije, Ministrstva za finance RS, ali morda (še?) kdo tretji.

Še glasnejši apel pa gre tokrat Ministrstvu za finance RS, katerega najvišji funkcionarji - minister dr. Uroš Čufer ter državna sekretarja mag. Mateja Vraničar in mag. Mitja Mavko - so vodili pripravo noveliranega zakona o bančništvu, ki je razlastitev uzakonil. Našteti funkcionarji so med obravnavo zakona v Državnem zboru RS vseskozi zagotavljali, da bo kljub vsem pomislekom o pravnosti, pravilnosti in pravičnosti ukrepov, ki so jih takrat zapisali v novelo zakona, te ukrepe morala uzakoniti in izvršiti vsaka članica Evropske unije, ki bo želela državno dokapitalizirati katerokoli banko. Način nedavne izvedbe državne dokapitalizacije banke Hypo-Alpe-Adria v Avstriji jasno kaže, da temu ni tako. Zato so v VZMD trdno prepričani, da mora vodstvo Ministrstva za finance RS prevzeti odgovornost za takrat dana lažna zagotovila, ali pa javnosti predočiti dokumente, ki bodo nedvoumno kazali, kdo drug nosi krivdo za razlastitev slovenskih imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic. Vse bolj se namreč zdi, da takšne razlastitve, še posebej pri sistemskih bankah, razen Slovenije ne bo izvršila nobena druga država Evropske unije.