Včerajšnje sporočilo Sveta Banke Slovenije je žal le še stopnjevanje dosedanjega načina komuniciranja Banke Slovenije, za katerega je značilna komunikacija s pozicije moči, ne pa z močjo argumentov, ob hkratnem neupoštevanju meril in kriterijev, kot jih deklarira in uporablja sama do drugih in kot jih ne-nazadnje nalagajo standardi evropskih institucij, v prvi vrsti Evropske centralne banke (ECB) in European Banking Authority (EBA).

Iz VZMD s tem v zvezi ponovno sporočajo, da so vložili Kazensko ovadbo zaradi prepričanja, da je Banka Slovenije, ki jo predstavlja njen Svet, kršila tedaj zavezujoča določila Zakona o Bančništvu - 1 (ZBan-1), v povezavi z veljavnimi in zavezujočimi določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Banka Slovenije je po prepričanju VZMD ravnala v nasprotju z 337. členom ZGD-1, ko ta ni omogočila drugim obstoječim delničarjem, da bi pod pogoji, ki jih je Banka Slovenije dala Republiki Sloveniji, dokapitalizirala NLB d.d. S tem je dotedanjim delničarjem NLB d.d. nastala škoda, Republika Slovenija pa je porabila več proračunskih sredstev, kot bi jih bilo sicer potrebno, hkrati pa ima zaradi ravnanja Banke Slovenije tudi protipravno korist. Tako VZMD nikakor ne posplošuje očitkov članom Sveta Banke Slovenije, temveč jim očita izvršitev konkretnih dejanj, ki jih Kazenski zakonik Republike Slovenije, v 5. odstavku 257. člena, izrecno določa za kazniva in za katera je predpisana kazen od 1. do 8. let zapora. 

Ali je Kazenska ovadba, ki jo je VZMD na Specializirano državno tožilstvo sicer vložil že 6. 3. 2015, upravičena ali ne, bodo presodili pristojni pravosodni organi. Glede na dejstvo, da organi pregona preiskujejo očitana dejanja, pa očitno navedbe v Kazenski ovadbi niso brez temelja. Njen podpisnik, Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, pa je po javni objavi Kazenske ovadbe tudi v Odmevih TV Slovenija podal še dodatna pojasnila ter med drugim zatrdil, da »se pod Kazensko ovadbo ne podpiše zlahka ter da jih VZMD še zdaleč ne vlaga »po tekočem traku«, zato so vsi tam navedeni argumenti tehtni«.

Banka Slovenije v svoji komunikaciji ne dopušča dvoma, da je sanacija bank, ki je potekala po zasnovi in pod nadzorom Sveta Banke Slovenije, izvedena na najboljši možni način in ne dovoljuje neodvisne presoje ne/uspešnosti enega najpomembnejših projektov zadnjega desetletja v Republiki Sloveniji. Tako še vedno ne razkriva niti temeljnih podatkov, ki bi omogočali objektivno in strokovno ekonomsko presojo sredstev, ki bi bila potrebna za optimalno sanacijo. Ob tem je bilo med drugim - po doslej znanih podatkih in navedbah posameznih uglednih ekonomistov - v sanacijo vloženih vsaj 3 milijarde € preveč sredstev, česar posledice vsekakor nosijo vsi državljani ter perspektiva gospodarskega okolja in Republike Slovenije nasploh.

Da je sanacija bank problematična tudi s pravnega stališča, potrjuje skoraj trideset vloženih ustavnih pobud, ki so jih poleg malih delničarjev, imetnikov obveznic in predstavnikov raznih skladov in bank, vložili strokovni organi, kot so Okrožna in Višja sodišča, Državni svet RS in Varuh človekovih pravic RS. Pri tem zaradi slabega pravnega temelja sanacije bank, sodišča ne morejo opravljati svoje osnovne funkcije - sojenja. Svet Banke Slovenije uporablja za presojo in oceno lastnega dela drugačna merila, kot so merila, ki jih ta-isti Svet uporablja pri presoji za odvzem licenc predsednikom in članom uprav bank. V vsaj enem primeru je vložena kazenska ovadba - že nekaj dni po vložitvi s strani same Banke Slovenije - zadostovala za odvzem licence predsedniku uprave ene od slovenskih bank.

V VZMD so prepričani, da bi morali odločevalci, pri imenovanju posameznih oseb na odgovorna mesta, razpolagati z vsemi relevantnimi podatki, zato je ob predlogu Guvernerja, dr. Boštjana Jazbeca, da predlaga v ponovno imenovanje mag. Janeza Fabijana za Viceguvernerja, med drugim (v apelu poslancem pred glasovanjem) objavil tudi navedeno Kazensko ovadbo, katere pomen se Svet BS zdaj trudi relativizirati brez vsakršnih argumentov. Objava ovadbe je tako izvršena v javno korist, saj se mora tudi obča in strokovna javnost seznaniti s konkretnimi očitki ravnanj Sveta Banke Slovenije.  Navedeni predlog Guvernerja za ponovno imenovanje so strokovni sodelavci VZMD sprejeli s presenečenjem in ogorčenjem tudi zato, ker je sam Guverner ob nastopu funkcije med drugim zagotovil, da bo, pri presoji in predlaganju novih Viceguvernerjev upošteval dejstvo, da so sedanji, torej tudi mag. Janez Fabijan, nadzorovali delo bank tedaj, ko je nastajala »bančna luknja«, zatorej bo storil vse, da bodo odgovorna mesta v Banki Slovenije zasedle neobremenjene strokovne osebe (Dnevnik, 11. 7. 2015).

Celo več, v svoji komunikaciji Svet Banke Slovenije tudi poslancem Državnega zbora RS odreka sposobnost objektivne presoje in ocene dosedanjega dela Sveta Banke Slovenije ter manipulativno skuša zvračati odgovornost in krivdo za neimenovanje mag. Fabijana na prizadevanja in ravnanja VZMD. Toliko bolj se potrjuje prepričanje VZMD, da je odsotnost strokovnega dela in sposobnosti vsaj minimalne samokritične presoje ter ocene lastnega dela Sveta Banke Slovenije, v veliki meri vzrok za stanje v bančnem sistemu, s kakršnim smo se soočili pred dvema letoma, katerega posledica in del je bila tudi nadvse sporna sanacija bank.