Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je v imenu razlaščenih imetnikov delnic Nove KBM, ki so se pridružili postopkom pod okriljem VZMD, na Ustavno sodišče RS vložilo Predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM, vse do odločitve o Pobudi za presojo ustavnosti sporne novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L). Slednja je namreč prinesla podlago za razlastitev tudi blizu 100.000 delničarjev NKBM - poleg delničarjev petih drugih slovenskih bank, skupaj z 2.000 imetniki podrejenih obveznic ter cca. 500.000 državljani, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah.

Predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM je VZMD vložil preko odvetnice Tamare Kek, tako kot omenjeno Pobudo za presojo ustavnosti ZBan-1L - oglejte si VIDEO POSNETEKVZMD.tv/investo.TVz novinarske konference VZMD o maja 2014 vloženi Pobudi iz naslova izbrisanih delnic oz. v imenu razlaščenih delničarjev slovenskih bank. Ti se postopkom zaščite njihovih pravic, interesov in premoženja, ki jih vodi VZMD, lahko pridružijo brez kakršnihkoli stroškov, le s podpisom na strežniku VZMD objavljenega Pooblastila odvetnici inIzjave o lastništvu vrednostnih papirjev.

Ob številnih in raznoterih postopkih, ki jih je VZMD sprožil tudi v imenu razlaščenih imetnikov obveznic slovenskih bank - ter s tem povezanimi intenzivnimi aktivnostmi doma in v tujini - je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ob tokratnem Predlogu Ustavnemu sodišču ponovno izpostavil: »Na podlagi sila sporne, z vidika posledic pa naravnost šokantne novele Zakona o bančništvu je bilo - poleg izjemne škode za slovensko poslovno-investicijsko okolje in kredibilnost - ob skladih in institucionalnih vlagateljih, domačih in tujih, na ljubljanski in varšavski borzi, razlaščenih preko 100.000 malih, večinoma nepoučenih vlagateljev, tudi iz naslova odmevne javne prodaje državnega deleža v NKBM, ter imetnikov delnic in podrejenih obveznic NLB, NKBM, Abanke, Banke Celje ter Probanke in Factor banke.«

Ob tem velja izpostaviti tudi, da sta 17. novembra 2014 dr. Peter Glavič, predstavnik Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji NKBM«, in mag. Verbič na poslance Državnega zbora RS naslovila Pobudo za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj končno pridobi sporno metodologijo in izračune ter zapisnike Medresorske komisije in Usmerjevalnega odbora. Temu sta priložila tudi Analizo dogajanja v zadnjih petih mesecih ter Poudarke in ugotovitve strokovnih sodelavcev VZMD, ki so bili sicer Državnemu zboru RS poslani že maja 2014, vendar jih slednji dotlej žal ni obravnaval. Pobuda, skupaj z utemeljitvami, je bila poslana tudi Predsedniku Vlade RS, Predsedniku Državnega sveta RS, slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu, Ministru za finance in Guvernerju Banke Slovenije.

Zato sta 19. novembra 2014 pisala še Predsedniku Vlade RS in Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) ter predlagala prednostni nakup delnic za 150 M€ (takrat najvišja znana ponudba). Pri tem je bila ponujena tudi sporazumna rešitev za izbrisane delnice v vplačani višini 524 M€ + 64 M€, upoštevanje obresti in dividende v letih 2007-2014. Sredstva bi zbrali od razlaščenih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic, vzajemnih skladov, zaposlenih v NKBM, gospodarskih subjektov, lokalnih skupnosti, državljanov idr. Razlaščeni imetniki delnic in obveznic ter zaposleni bi imeli pri prodaji NKBM prednostno pravico do nakupa, država pa bi jim morala v kupnini priznati odvzeto lastnino.

Kabinet Predsednika Vlade RS je omenjeno ponudbo poslal Ministrstvu za finance RS, ki je 5. decembra 2014 odgovorilo, da do odločitve Ustavnega sodišča RS ne bo komentiralo pobude. Takoj po objavi podaljšanja roka za zbiranje zavezujočih ponudb so se predstavniki Civilne iniciative in VZMD s ponudbo obrnili neposredno na SDH. Odgovor so prejeli pred prazniki - z njim se v SDH »izgovarjajo« na pogoje Evropske komisije - naknadna vključitev dodatnega ponudnika v prodajni postopek mimo razpisnih pogojev bi lahko predstavljala problem z vidika prepovedanih državnih pomoči. Predlagali so, da se pobudniki obrnejo neposredno na njihovega finančnega svetovalca Lazard Frères. To so tudi storili, vendar je do pravih razgovorov z izvršno direktorico Nicole Arditti prišlo šele po praznikih in ti žal niso obrodili ustreznih rezultatov.

»Spričo onemogočanja državljanom, da bi kot kupci oz. investitorji - in ne zgolj kot plačniki, davkoplačevalski sanatorji ter razlaščenci -
sodelovali v postopkih prodaje državnega premoženja, VZMD in z nami povezane civilne iniciative vse dejavneje sodelujemo tudi s Skupnostmi društev in gibanj 'Državljani proti razprodaji',« je mag. Verbič izpostavil ob aktivni udeležbi najavnih tribunah »NE RAZPRODAJA, TEMVEČ BOLJ RAZUMNO UPRAVLJANJE« v Ljubljani in Mariboru ter tiskovni konferenci, ob najavi javnega shoda proti razprodaji državnega premoženja, o čemer je ekipa VZMD.tv / investo.TV je pripravila VIDEO REPORTAŽI: javna tribuna v ljubljanskem Cankarjevem domu intiskovna konferenca v prostorih SAZU.

Predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM je VZMD vložil skladno s 161. členom Ustave RS, po katerem lahko Ustavo sodišče pod pogoji, ki jih določa zakon, do končne odločitve v celoti ali delno zadrži izvrševanje akta, katerega ustavnost in zakonitost presoja. Enako pooblastilo Ustavnemu sodišču daje tudi 39. člen ZUstS, ki določa, da sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Pobudniki želijo z vložitvijo predloga za začasno zadržanje aktivnosti države v zvezi s prodajo NKBM d.d., ki jih država izvaja na podlagi javnega pooblastila, na podlagi katerega sprejema odločitve v zvezi s privatizacijo državnega premoženja, preprečiti nepopravljivo in nenadomestljivo škodo, ki bo nastala na eni strani pobudnikom in drugim razlaščenim lastnikom delnic NKBM d.d. na podlagi že izrečenih in neustavnih izrednih ukrepov na podlagi izpodbijane ureditve po ZBan-1, in na drugi strani banki in državi, ki namerava predmetno banko prodati daleč pod njeno knjigovodsko in realno vrednostjo, s čimer bodo posledično prizadete tudi javne finance in nacionalni interes.

Pobudniki so bili dolgoročni lastniki delnic NKBM d.d., saj jih v obdobju 2007-2013 niso prodali; prav dolgoročni vlagatelji pa so bili tudi želja države, kot sledi iz Povzetka prospekta za ponudbo delnic javnosti (Nova KBM, novembra 2007, točka 5.2.7). Razlastitev in izbris delnic, izvršena z Odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013, predstavljata nezakonit odvzem premoženja, ki krši z Ustavo in z EKČP zajamčene človekove pravice in temeljne svoboščine. Poleg tega gre za ustavno nedopustno nelojalno konkurenco tujih pravnih oseb v primerjavi z domačimi. Postopek odvzema premoženja je bil povezan z vrsto dokazanih nezakonitih, neustavnih in goljufivih dejanj države. Zato pobudniki Ustavnemu sodišču predlagajo, da odloči o začasnem zadržanju prodaje NKBM do odločitve o pobudi pobudnikov.

Ustavno sodišče je 18. 12. 2013 zavrnilo predlog lastnikov podrejenih obveznic za začasno zadržanje izvrševanja členov novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki so omogočili izbris teh vrednostnih papirjev in razlastitev njihovih imetnikov. Takrat je bila v pripravi dokapitalizacija bank, ki bi jo začasna odredba zaustavila (to bi bilo sicer za delničarje bolje), Ustavno sodišče pa je odločalo na podlagi neutemeljenih groženj države in Banke Slovenije, da bi zadržanje izbrisa povzročilo stečaj največjih treh bank in kolaps celotnega finančnega sistema v Republiki Sloveniji. Pri podrejenih obveznicah gre za finančno obveznost banke z natančno določeno vrednostjo tako glavnice kot pripadajočih obresti, zato je kasnejše pošteno finančno nadomestilo možno.

Pri delnicah je drugače. Vrednost delnic niha, vendar so dolgoročno donosnejše od vezane vloge (depozita) v banki. Večina tujih delniških indeksov zdaj že presega predkrizno vrednost, slovenski pa je zaradi slabega gospodarjenja države in prisiljenih razprodaj še daleč od ravni, ki jih je dosegal v letih pred krizo. Zato pobudniki in vlagatelji tega predloga zahtevajo vračilo delnic v vrednosti vplačanih sredstev, zvišano za pripadajoče obresti in znižano za izplačane dividende. Če bo banka prodana, normalno zvišanje vrednosti delnic ne bo več mogoče, škodljive posledice pa ne bodo več popravljive, saj država delnic ne more več vrniti. In 'prodati' (dejansko podariti) jo namerava za slabo tretjino (200 M€) knjigovodske vrednosti (ki je 30. 9. 2014 znašala 624 M€) ali desetino objektivno iztržljive vrednosti (1900 M€), kar je nacionalno škodljivo.

Že iz navedenega je razvidno, da bi s prodajo NKBM pred odločitvijo o njihovi pobudi za oceno ustavnosti ZBan-1, za katero pobudniki menijo, da je v celoti utemeljena, nastale nedvomno hujše in nesorazmerne posledice v primerjavi s koristmi, ki bodo na drugi strani nastale NKBM in bančnemu sistemu. Glede na javno dostopne podatke, kot že rečeno, namerava država banko NKBM prodati daleč pod njeno knjigovodsko vrednostjo, kar pomeni, da takšna prodaja banke v državni lasti tudi ni v interesu države in državljanov Republike Slovenije.

Glede na navedeno so pobudniki prepričani, da jim bodo (tako kot ostalim bivšim imetnikom delnic NKBM), tudi ob upoštevanju neustreznega in ustavno neskladnega odškodninskega varstva po ZBan-1L, v primeru prodaje NKBM pred odločitvijo o njihovi pobudi in ostalih vloženih pobudah za oceno ustavnosti ZBan-1, nedvomno nastale nepopravljive škodljive posledice. Na drugi strani bo škoda, kot že rečeno, nastala tudi banki, ki bo prodana daleč pod njeno knjigovodsko vrednostjo. S tem pa bo neposredna škoda nastala tudi državi in državljanom Republike Slovenije.