Zanimivoje bilo pred dobnm letom dni spremljati »osebno« odlocitev ali bolje »cincanje« Boruta Pahorja o kandidaturiza predsednika države. Na koncu seji je odpovedal v prid zmagi SD na letošnjih parlamentarnih volitvah. Petra Janša, foto: Andreja Velušček, Gregor Pohleven Volilni izid leta 2004 jebil za tedanjo vladajočostrukturo presenečenje,saj so se nekateri morali odrečiprivilegijem, ki so si jih, ne po na-ključju, pridobili v postkomuni-stični Sloveniji, v času prehoda vvečstrankarski sistem in tržno go-spodarstvo. Po desetletjih vladanjakomunistične monopolne politič-ne stranke in absolutne oblasti sonekateri pravočasno spoznali, dabo v prihodnosti odločala gospodarska moč, ki temelji na zasebnilastnini, in da bo ta temelj političnemoči, zato so se še v času vladanjakomunistične ideologije pripravena nov, demokratični sistem veči-noma vrtele okrog tega, kako ob-držati čim več nekdanje absolutnegospodarske m politične moči. Želeta 1992, še bolj pa naslednje letoso se kazali sadovi omenjeneganačrtnega dela nekdanje partijskenomenklature: vzvodi medijske,fmančne in gospodarske moči in generadja mladih politikov, šo-lanih za oblast ter usposobljenihgovoriti jezik sodobnega časa, vresnici pa delovati po metodahsvojih političnih učiteljev. Tako seje v dvanajstletnem vladanju levi-ce pod vodstvom LDS in takratne-ga vodje Janeza Drnovška, kasnejetudi Antona Ropa, in pod men-torstvom takratnega predsednikadržave Milana Kučana na vodil-nih mestih državnih ustanov inv podjetjih v državni lasti zvrstilo kar lepo število imen, ki pripadajolevičarski strukturi; uspešno do-končanje projekta tranzicijskegagradualizma pa jim je žal prekrižalporaz na zadnjih parlamentarnihvolitvah. Tako se danes ne sme-mo čuditi, da so si ti Ijudje, zbranipredvsem v Kučanovem Forumu21, načrtno izbrali prav neodloč-nega Pahorja, ki bo po besedahZmaga Jelinčiča (SNS) »le figu-ra, magnet za volivce, nato pa bopredsednik vlade postal nekdodrug (Mag, 23. julij 20o8)«. Čeje-seni zmaga Pahorjeva SD, se namobeta vnovični skok v »vladavinoenoumja«, saj ima številne vzvodeoblasti, kot so predsednik države,ki ga je pred volitvami podprla,sodstvo, računsko sodišče, protiSije levica Boruta Pahorja »prihranila« za tojesen? Po desetletjih vladanja komunistične stranke in absolutneoblasti so nekateri pravočasno spoznali, da bo v prihodnostiodločala gospodarska moč, ki temelji na zasebni lastnini. korupcijsko komisijo, informacij-sko pooblaščenko, medije, držav-ne institucije, univerze, športnadruštva ipd. še vedno v rokahtranzicijska levica, ne nazadnjetudi ogromen tinančni kapital, kisi ga je bol) ali manj pridobivalaob ncdelovanju pravne države inzlorabi t. i. nacionalnega interesaza bogatenje posameznikov.Paliorseva siata popotrncaNedavne besede Boruta Pahona(SD), da se mora končati kadro-vanje po politični liniji, zatrje-vanjc predsednika stranke ZaresGregorja Golobiča, da »koalicija,v kateri bo Zares, tega (politič-nega kadrovanja, op. p.) ne bopočela ali pa jih v njci nc bo«, innc nazadnje sprenevedanje prvedame LDS Katarine Kresal, da je po njenem mnenju »skrajno ci-nično", da sprcmembe statuta oomejevanju političnega kadrova-nja predlaga stranka, ki je »sti-an-karsko kadrovanje v zadnjih šti-i-ih lelih pripeljala do absurda,« jele mctanje peska v oči volivcem,ki se še dobro spomnijo dolge-ga seznama Ijudi, ki ,so bili in soše vedno na nekalcrih vodilnihinestih tako v gospodarski kot vcivilni sferi. Značilen priiem nek-danje partijske nomenklalure jepač ta, da hoče z očitanjem dru-gim stvari, ki so jih počeli sami,prikriti svoja dejanja. Pred časomje premier Janez Janša deial, najstranke svoje statute spremenijotako, da bo funkcija v vodstvustranke nezdružljiva s članstvomv nadzornih svetih, kar je privod.stvih drugih strank sprožilo številne razprave. Proti so bile žeomenjene stranke levice SD, Za-res in LDS, Katarina Kresal pa jebila celo mnenja, da jc to lahkokvečjemu stvar zakona, ne pa sta-lutov posamcznih strank. Vodjaposlanske skupine SDS Jože Tan-ko je vse to komentiral z bcscda-ini, da odzivi SD, LDS in Zaresana lanšev poziv niso naključni,ker se stranke očitno ukvarjajo ssamoomeievanjem le na deklara-livni ravni. Onu'iijenc opozicijskcstranke so nainreč v preteklostiobilno politično kadrovale v nad-zorne svete podjetij v večinski dr-žavni lasti, pri Lemcr spomnimona ložeta Leniča, ki ga je na vrhZavarovalnice Triglav predlagalGrcgor Golobič, in Zorana Jankoviča, ki ga je •>nastavil« Anton Rop, nekoč LDS, danes SD.Kontroverzna pa je napovedpredsednika stranke SD BorutaPahorja, ki volivcem obljublja, da bo njegova stranka »postala no-silka sprememb in modernizaci-je«. A zal je Pahor 7. ekipo nekate-rih »prcstopnikov« iz LDS, kot sonesojeni predsedniški kandidat in nekdanji guverner Bankc Slo-venije Mitja Gaspari (tega je Pa-hor ob morcbitni zmagi izbral zapodpredsednika vlade), nekdanjipremier in predsednik LDS An-ton Rop ler »strokovnjak« za tr-govino z orožjem Milan M. Cvikl,ter poleg vidnega člana Kučano-vega Foruma 21 Maksa Tajnikarja in Francija Križaniča (SD) zbralskupino Ijudi, katerih skupna la-stnost je, da so bili kot predstav-niki tranzicijskega gradualizmanajvecji nasprotniki odbora zareforme, ki je v letih 2005 in 2006za fanševo vlado pripravil pre-dlog gospodarskih in socialnihreform. Liberalni ekonomi.st )a-nez Šušteršič, ki je ludi sodelovalv odboru za reforme, )C za tednikReporler (št. 4, 2008) razkrinkalPahorjevo politično dvoličnoslin hipokrizijo, ko se sprašuje, alije Pahor »dolga leta sprcminjalsvojo slranko in potem dve letiprepričljivo zagovarjal reformesamo zato, da je naredil prostorza 'povratek odpisanih', Ijudi, ki niso nikoli razumeli potrebe poresnih strukturnih reformali«.Pravi Pahorjev obraz se kažcprav v odnosu do še pred nedav-nim člana njegove stranke BoškaŠrota, od katerega se je Pahor si-cer elegantno distanciral, a kljuhtemu ne more izbrisati dejstva,da je Šrotu prav za časa članst a v(ZL)SD uspel tajkunski prevzemPivovarne I.aško, s tem pa sevc-da časopisnc hiše Delo. »Tovari -šijske stfuktui-e«, kot jih imciiiijc ekonomist Bcrnard Brščič, takodanes obvladujejo večino tiska-nih medijev, začenši z najpo-membnejšimi dnevniki Delom,Dnevnikoni in Večerom. ~ Vodilni predstavniki politicne elitetramicijske levice: nekdanji predse-dnik Milan Kucan, predsednik (ZL)SDBorut Pahor, prestopnik v SD AntonRop in nekdanji predsednik republikeJanez Drnovsek Najzaslužnejši in glavni kadrovnik nekdanje LDS GregorGolobič, ki danes ponuja »Zares novo politiko«, je priznal,da po njegovo ni dvoma o tem, »da je tudi LDS kadrovala popolitični liniji in so bile storjene napake«. Že Milton Friedman je leta 1962 v knjigi »Capitalism andFreedom« zelo dobro ugotovil, da »svobode govora ni brezpravne države in proste konkurence«, česar pa za Slovenijoglede na pretekle dogodke ni mogoče reči. > Kaj pa Anton Rop, ki je bil odleta 1996 do leta 2000 ministcr xadelo, družino in socialne /adeve,nato je postal minister za finance,leta 2002 pa je na mestu prcdse-dnika vlade nasledil Janeza Dr-novška ler kasneje postal tudipredsednik LDS? V njegovemmandatu predsednika upravne-ga odbora Soda (1993-2000) terčlana in predsednika skupščineSoda (2000-2004), v obdobju2000-2001 jc bil predsednikupravnega odbora Milan M.Cvikl, je preiskovalna komisija vporočilu ugotovila, da sta Kad inSod v obdobiu 1994-2005 pro-dala deleže kar v 2.447 druzbah.Glavnina kapitalskih deležev pougotovitvah komisije ni bila prodana javno, s čiincr je bila one-mogočena udeležba konkurenč-nih kupcev in s tem doseganjeoptimalne prodajne cene. Takoje bilo kršeno načelo poslovanjaKada in Soda kot dobrih gospo-d.iriev. Obtožbe iz ust Cvikla(SD) na izredni seji DZ o kon-L'entraciji kapitala v začetku juli-ja, češ da se je proccs privatizacijezačel sele avgusta 2005 s prodajodržavncga lastništva v Mercatorju, so tako neutemeljene. Nejavennačin prodaj je tako imel podla-go v praksi in predpisih, ki jih jeuvedla in uzakonila dolgoletnavladajoča garnitura LDS in ZLSDoz. današnja SD.Tako je jasno, da so gospodar-slvo na Slovenskem vsa leta tranzicijc v največji meri obvladovaliIjudje iz ozadja, t. i. nefbrinalnivodje, ki so odločilno vplivali naoblikovanje gospodarske, davčnepa tudi denarne politike v državi.Vcčina leh sc le vsa leta uvr.sčala vo/ji krog nekdanjega predsednikaMilana Kučana in je danes tudi vForumu 21. Med t. i. old bovse, kot je nckalere gospodarstvenike poi-menoval Kučan, ncdvomno sodiio)anez Bohorič, predsednik upravckranjskc Savc, Ivan Zidar, predse-dnik uprave SCT, med nekolikomlajšimi direktorji, ki prav takosodijo v »Kučanov krog« in obvla-dujejo slovensko gospodarstvo, paso med drugim Herman Rigelnik,predsednik uprave ACH, d.d., Ro-man Glascr, predsednik uprave Perutnine Ptuj, Cvetana Rijavec,prcdsednica uprave Ljubljanskihmlekarn, Igor Bavčar, predsednikuprave Istrabenza, Bine Kordež,predsednik uprave MerkurjaKranj, Matjaž Gantar, predsednikuprave KD Group, Janez Pergar,predsednik uprave Kompasa,Bojan Petan, predsednik upra; ve DZS, Boško Srot, predsednikuprave Pivovarne Laško idr.Neuravnoteženost funkcij žeMilton Friedman je leta 1962 vknjigi »Capitalism and Freedom«zelo dobro ugotovil, da »svobo-de govora ni brez pravne državein prostc konkurence«, česar paza Slovenijo glede na preteklcdogodke ni mogoče reči. Jasendokaz, da se obdobje tranzicijskelevice kljub porazu na volitvah1eta 2004 še ni končalo, je meddru~im nedavno samovšečno de-janje informacijskc pooblaščenkeNataše Pirc Musar, ki je Uradu za varslvo konkurence (UVK)prepovedala uporabo določenihosebnih podatkov, kijih je ta pri-dobil v okviru preiskave pri trehnajvečjih trgovcih v Sloveniji.Direktor urada Jani Soršak je bilnad odločbo zgrožen, nato pa jeproti njej vložil tožbo na ničnostin podrejeno odpravo ureditvcneodločbc. Zgodba kar bode v oči,saj se tu pojavlja ludi ime prvega inšpektorja za varstvo osebnihpodatkov Jožeta Bogataja, ki je vzvezi s preiskavo proti trgovcempokazal skoraj tako veliko zavze-lost kot v primeru Udba.net. Kajse skriva v zaseženih elektronskihpodatkih, nam je lahko kot ori-entacija vprašanje Pirc MusarjeveSoršaku, ali bodo po kopijah trdih diskov iskali podatke s pomočjofiltrov in ključnih besed, kol stabe.sedi Kučan in Pahor. Ko je pozamenjavi nekdanjega direktorjaUVK Andreja Plahutnika uradkončno začel opravljati svoje po-slanstvo, se zdi, da hoče nekdo izozadja prek drugega urada pre-prcčiti Soršakovo delo in s temonemogočiti nadaljnjo raziskavoo sumu kartelnega dogovaijanjatrgovcev.Pirc Musarjeva je že februarjaletos ukrepala v zvezi z »nezako-nitimi obdelanimi prometnimipodatki teletonskih klicev zapo-slenih na MZZ«, ko je to po objavi članka z vsebino zapisnika sestan-ka političnega direktorja mini-strslva za zunanje zadeve MitjeDrobniča z visokimi predstavnikiameriškega State Departmenla 24.decembra v Washingtonu sprožilointerno preiskavo, ki naj bi ugoto-vila, kdo izmed uslužbencev jezapisnik posredoval javnosti. KaMZZ se z odločbo niso strinjali inso zoper njo sprožili upravni spor,Po mnenju predstavnika zunanjega ministrstva Bojana Brezigai-iaje intbrmacijska pooblaščcnkatako »odvzela ministrstvu edinosredstvo, da ugotovi, kdo je izročilvvashingtonsko depešo medijeni";.Levici naklonjen je nedvomnotudi sedanji predscdnik drzaveDanilo Turk, ki ga je na volitvahtiidi javno podprla. Naibrz se jepo nasvetu nekdanjcga zunanjegamini.stra Iva Vajgla in svetoval-ca prejšnjega pred.sednika JanezaDrnovška predsednik republikeDanilo Turk odločil, da bo z iine-novanjem novih velepo.slanikovpočakal na čas po volitvah. Čepravsc zdi, da je funkcija predsednikadržave bolj reprezentativne nai-a-ve, naj spomninio, da iina človekna lem položaju pooblastilo, ki semu reče poniiloslilev. Ta je sicerizvedljiva le na predlog ininislra zapravosodje. Prošnjo ob.sojenec alinjegovi svojci naslovijo na niiiiislr-stvo za pravosodje, to pa jo pošlje vpresojo pristojnemu tožilstvu in so-dišču. Takšno prakso so uvedli šelepotem, ko je nekdanji predsednikDrnovšek na lastno pcst pomilo-stil nekdanjega prvega moža no-vogoriškega Hita Danila Kovačiča.Komisijo za pomilostitve je natovodil Aleš Zalar, zdaj že nekdanjidolgolelni predsednik Ijubljanske-ga okrožncga sodišča, po novem papomemben člaii LDS in prclendentza novega pravosodnega ministra.Slovenija je še vedno daleč oduravnoteženosti med različnimipolitičniini in nazorskimi usme-ritvami v družbi. To se kaže tudiv sodstvu, v sodniški stavki, medkatero bi lahko nekatere zadevc za-starale. Zanimiv je predsednik ra-čunskega sodišča Igor Šoltes, vnukEdvarda Kardclja, ki je bil leta 2001imenovan za direktorja Urada zajavna naročila, v letu 2003 pa ga Bošku Srotuje pravza časa clanstvav (ZL)SD uspel tajkunski prevzemPivovarne Laško. Rado Bohinc (ZLSD)je danes rektorprimorske univerze. je parlament imenoval za prvegapooblaščenca za dostop do infor-macij javnega značaja. Urad infor-macijskega pooblaščenca je tedajpredstavljal novo neodvisno insti-tudjo za varovanje ustavne pravicevedeti. Šoltes se nikoli ni potegovalza mesto poslanca, je pa leta 1994in 1998 kandidiral za Ijubljanskimestni svet na listi LDS.Prav tako ne smemo prezretipredsednika Komisije za prepre-čevanje korupcije Draga Kosa,vpletenega v zadevo Ranc, ko jetakratni novinar RTV Sloveni-ja Tomaž Ranc leta 1999, ko jeizbruhnila afera Vič-Holmec,poročal o tem. Osebe, ki so afe-ro sprožile, gre predvsem za takratnega ministra za notranjezadeve Mirka Bandlja (LDS), jezanimal vir, pri katerem je no-vinar Ranc dobival informacijeza svoje poročanje. KriminalistaDrago Kos in Roman Prah, ki staspadala pod resor ministra Ban-dlja, sta brez sodne odredbe pri-dobila izpiske telefonskih številkoseb, s katerimi je Ranc v tistemčasu opravil pogovore. Takratnavoditeljica tožilske skupine zaposebne zadeve Barbara Brezigarje hotela zaradi tega nezakonitegadejanja zoper Draga Kosa in Ro-mana Praha vložiti predlog za iz-vedbo pripravljalnih preiskoval-nih dejanj, vendar ji je nadrejenageneralna državna tožilka Zdenka Cerar (LDS) to prepovedala.Zahtevala je, da o tem odločitožilski kolegij. Zaradi takšnegadirektnega in grobega posega vtožilsko neodvisnost je Barba-ra Brezigar odstopila s funkcije vodje skupine tožilcev, zadeva paje bila poslana na Ijubljansko to-žilstvo, kjer je njegov predstojnikGorazd Fišer obtožbo zavrgel.Ranc je nato z zasebno tožbo do-segel, da mu je vrhovno sodiščepo osmih letih priznalo pravico.Politika v dvilni družbi po-slanec SDS Jože Tanko je izrazilmnenje, da so poseben problempolitični funkcionarji v t. i. civilnidružbi. Tako so številni nekdanji vidni politični funkdonarji napomembnih mestih v ustanovahcivilne družbe. Nekdanji predse-dnik ZLSD Janez Kodjančič je naprimer predsednik Olimpijskegakomiteja Slovenije, več nekdanjihčlanov SD pa zaseda mesta deka-nov na fakultetah, v zbornicah inpodobno. Naj omenimo le neka-tere od njih. Rado Bohinc, nek-danji notranji minister in član te-danje ZLSD, je rektor primorskeuniverze, nekdanji gospodarskiminister ZLSD Maks Tajnikarje dekan Ekonomske fakultete vLjubljani, nekdanji pravosodniminister Miha Kozinc (LDS)vodi odvetniško zbornico, AlešZalar, zdaj predsednik Ijubljan-skega odbora LDS, je dolga letavodil sodniško društvo, MiroslavKlun, ki je leta 2004 kandidiralna listi ZLSD, je predsednik obr-tno-podjetniške zbornice, Zden-ko Pavček, član LDS, pa je pred-sednik Gospodarske zborniceSlovenrje. Če pogledamo na po-dročje sindikatov, je najbolj znanpredsednik Zveze svobodnih sin-dikatov Slovenije Dušan Semolič(ZLSD), predsednik Sindikata vzgoje m izobrazevanja BranimirŠtrukelj je Kučanov zet, NevenkaLekše, članica Sveta ženskega fo-ruma SD, je predsednica sindika-ta zdravstva in sodalnega varstva,Mateja Kožuh Novak, ki je bilaleta 1992 izvoljena za poslankoZLSD, pa je danes predsednicazveze upokojencev. Zoran Tha-ler, ki je bil v vladi LDS zunanjiminister, je še vedno predsednikzveze tabornikov, Frand Ekar,poslanski kandidat LDS leta2004, je predsednik planinskezveze, Mitja Slavinec, poslanecLDS, je predsednik potapljaškezveze, Tone Anderlič (LDS) jepredsednik zveze za avtošport,Silva Črnugelj, leta 2000 poslan-ka ZLSD, pa je predsednica na-miznoteniške zveze.Najzaslužnejši in glavni ka-drovnik nekdanje LDS GregorGolobič, ki danes ponuja »zaresnovo politiko«, je priznal, da ponjegovo ni dvoma o tem, »da jetudi LDS kadrovala po političniliniji in so bile storjene napake«,zato je politično-ekonomska pri-hodnost slovenske družbe v veli-ki meri odvisna tudi od političnevolje stranke, ki bo zmagala naseptembrskih volitvah. IB Zdenko Pavcek, predsednik GZS Gregor Golobic, predsednik Zaresa Drago Kos, protikorupcijska komisija Nova SKD - kukavičjejajce Nekdanji glavni tajnik NSi Marko Štrovsje v sobotov strogi tajnosti v Mariboru ustanovil novo stranko,ki se imenuje SKD - Slovenski krščanski demokrati.S sobotno ustanovitvijo SKD pravzaprav ne gre zapopolnoma novo stranko, saj se je naustanovnem zboru v SKD preimeno-vala že obstoječa zunajparlamentarnastranka Kresnica. Ta je bila ustanovljenaleta 2006 pred lokalnimi volitvami, njenpredsednik pa je bil Aljoša Humar, ki jepred dvema letoma kandidiral za županaNove Gorice. Že na prvi pogled je jasno,da gre za kukavičjejajce tranzicijske levi-ce. Z njim želijo oslabiti NSi pred volitva-mi in odvzeti dragocene glasove stran-kam sedanje v!adne koalicije.Marko Štrovs je v slovenski politikiznana figura. Že v preddemokratičnihčasih je bil visok uradnik v Šinigojevivladi, na Udba.net pa ima številko udbo-vskega informatorja. Po deinokratičnihspremembah je postal tesen sodelavec Lojzeta Peterleta in nato tajnik NSi. Z vstopom NSiv sedanjo vladno koalicijoje postal državni sekretarna ministrstvu za delo pri ministru Janezu Drobniču.S svojega položaja je moral odstopiti, potem ko je vtelevizijske kamere dnično izjavil, da jenajhuje, kar se upokojencem lahko zgodi,matilda. Zaradi tega mnogi ugibajo, ali bomatilda s koso zaščitni znak pravkar roje-nega kukavičjegajajca. Drugo razpoznav-no ime nove SKDje Jože Duhovnik, nek-danji vodilni v Litostroju. Javnosti je znanpo zagovarjanju koalicije med SKD in LDSv letih 1992-1996 in aferi pri poskusih la-stninjenja Litostroja.Verjetnojevpripra-vljenosti tudi Štrovsov somišljenik JanezDrobnič, ki pa ga na kongresu menda nibilo. Tocno pa se ne ve, ker je bil kongrestajen. Še ena vzporednica torej med botrinove stranke, Čebinami in novo SKD. Marko Strovs in Jože Duhovnik; bo razpo-znavniznak nove SKD Štrovsova matilda?

Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven, Bor Slana Pišemo o menedžerskih odkupih in kdoje financiral Boška Srota, kakoje ravnal Marjan Kramar, zakaj mora oditi, in vloginekaterih bank. T. i. stare sile še vedno poskušajo na silo ustaviti nadzornike trga, ti pa se jim upirajo z vsemi močmi. Vzadnjem času smo pri-če številnim poskusomustavitve dela nadzor-nikov tako na področju varstvakonkurence kot na trgu vredno-stnih papirjev. V poskus zavla-čevanja postopkov