RA SLOVENIJA 1, 28.07.2008, DOGODKI IN ODMEVI, 15.36

V mariborski družbi Infond Holding so danes potrdili, da so prejeli sklep Urada za varstvo konkurence o zavrnitvi soglasja za prodajo približno 23 odstotnega deleža v Mercatorju dunajskemu konzorciju Raiffeisen Investment. Podrobnejših izjav z izjemo pojasnila, da njihove strokovne službe preučujejo sklep urada v Infondu niso želeli dati. Pričakovati pa je bilo, da bo odločitev o tem danes pojasnil direktor Urada za varstvo konkurence Jani Soršak. Kot smo izvedeli, pa je ta teden na

dopustu. Kaže, da je Boško Šrot, ki prek Atke Prime obvladuje tudi Infond izgubil prvo bitko proti varuhu konkurence. Poznavalci pa pričakujejo živahno dogajanje tudi v prihodnjih mesecih, še posebej v luči skorajšnje skupščine, na kateri bo moč manjšinskih delničarjev zaradi zamrznjenih glasovalnih pravic večinskih občutno večja. Simeona Rogelj.
SIMEONA ROGELJ: Spomnimo, da je urad Infond Holdingu zavrnil soglasje za prodajo Mercatorja iz dveh razlogov, ker je ocenil, da Infond še nima likvidnostnih težav in ker varuha konkurence niso prepričali, da Raiffeisen ni novo parkirišče delnic. V avstrijskem koncerni, kjer imajo še vedno željo po vstopu v Mercator so nad odločitvijo razočarani, sklep urada pa bodo preučili, ko ga bodo dobili, so nam pojasnili v pristojni agenciji. Scenarijev, kako se bo razpletala ta zgodba v prihodnjih dveh mesecih, ko bo Urad izdal dokončen sklep pa je več. Profesor doktor Borut Bratina iz mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete pričakuje, da bo Infond spremenil pogodbo in Mercator dokončno prodal. A vprašanje je, če se bo to zgodilo še pred skupščino, na kateri bodo tako Infond kot tudi ostale družbe okoli Pivovarne Laško skupaj z Istrabenzom kot zdaj kaže brez glasovalnih pravic, pravi Bratina.
BORUT BRATINA: Tako kot zdaj kaže, je velika verjetnost, da ne bodo imeli glasovalnih pravic na skupščini, ker je pač ta očitek, da skupno delujejo v Mercatorju kar seveda po zakonu o omejevanju konkurence ni dopustno.
ROGELJ: Manjšinski delničarji bi v tem primeru imeli sicer več kot dvojno moč, a sklepi, o katerih lahko odločajo so lahko le tehnične narave. Za pomembnejše odločitve, denimo statutarne spremembe ali odpoklic nadzornega sveta bi UVK moral ponovno presojati glasovalne pravice. Imajo pa manjšinski delničarji v tem položaju idealno priložnost da, dodaja Bratina…
BRATINA: Sedaj z lahkoto imenujejo svojega predstavnika v nadzornih svetih.
ROGELJ: To je možno tudi z nasprotnim predlogom na sami skupščini, če ta točka ne bo umaknjena iz dnevnega reda. Prestavitev skupščine pa je skoraj nemogoča, saj mora družba do konca avgusta potrditi letno poročilo. Sicer pa glavnim lastnikom Mercatorja, ki obvladujejo skoraj 60 odstotkov trgovske družbe grozi tudi, da jim zaradi kršenja zakona o prevzemih glasovalne pravice zamrzne tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev in tudi to bo kmalu jasno.



Medij: Radio Slovenija 1
Avtorji: Rogelj Simeona
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Dogodki in odmevi
Datum: 28. 07. 2008
Termin: 15:30
Trajanje:4