GUVERNER BANKE SLOVENI-JE TER NEODVISNI KANDIDAT NA ZADNJIH PRED-SEDNIŠKIH VOLITVAH PRAVI, DA GA SODELOVANJEV VLADI ZANIMA LE, ČE BO PAHOR)U USPELO SE-STAVITI KOALICIJO PROGRAMSKO SORODNIHSTRANK, NE ŽELI PA SEDETI V VLADI Z JANŠO. NAJPOVEMO, DA GASPARl N1 BIL NAŠA PRVA IZBIRAZA INTERVJU. 0 INFLACIJI, GOSPODARSKI RASTI,ZADOLŽEVANIU IN NAPOVEDANEM PRORAČUN-SKEM PRESEŽKU SMO SE ŽELELI POGOVARJATI ZMINISTROM ZA FINANCE ANDREJEM BAJUKOM.VENDAR JE TA ŽE DOGOVORJENI TERMIN V TREHTEDNIH KAR TRIKRAT PRELOŽIL, HKRATI PA JE VISTEM OBDOBJU NAŠEL ČAS ZA POGOVOR ZA REVI-JO REPORTER.Kje priblizno je Slovenija na področju javnih ti-nanc, če jo postavimo v kontekst EU?»• Po kazalcih vzdržnosti javnih financ, ki jihv svojih letnih poročilih objavlja Evropska ko-misija, se med 27 članicami Evropske unijeuvršča v zgornjo polovico, med članicamievroobmočja pa v zgornjo tretjino, kar splohni slabo. Toda treba je vedeti, da je Evropskakomisija izrekla tudi nekaj opozoril. Vprašlji-va se ji zdi zlasti vzdržnost fiskalne pozicije.Ni gotovo, da bo sedanjo pozidjo ob manjugodnih gospodarskih okoliščinah mogočevzdrževatf na dolgi rok. Poleg tega v Slovenijini prišlo do nikakršnega resnejšega premikav smeri zagotavljanja dolgoročne stabilnostijavnih financ, na katero močno vpliva pred-vsem staranje prebivalstva in s tem povezaniizdatki. Evropska komisija opozarja, da bi bi-lo v času visoke gospodarske rasti treba na-bratf bistveno več rezerve za čase, ko se bodoizdatki za pokojninski sistem povišali, saj bosicer prišlo do težav pri zagotavljanju kriterijev pakta stabilnosti in rasti. Skratka, ta tre-nutek je slika javnih financ ugodna, v per-spektivi pa se kažejo težave.Po oceni Evropske komisije smo bili lani v Slo-veniji priča pregrevanju gospodarstva. MinisterBajuk se s to oceno ne strinja. Se moti?> Očitno je, da je v zadnjem letu v Slovenijiprišlo do razmeroma močne pospešitve go-spodarske aktivnosU, za katero ne kaže, da jelahko vzdržna. Dokazov za to je več. Prvi jehitro poslabševanje plačilne bilance, ki se znezmanjšanim tempom nadaljuje tudi v leto-šnjem letu. Drugi je izredna pospešitev inve-sticij države ali institucij, ki prek državnihgarancl) te investicije močno poganjajo - vmislih imam predvsem Dars. V letošnjem letuso tovrstne investicije presegle 50 odstotkov,lani pa 38 odstotkov. Vse to kaže, da je v dolo-čenem segmentu gospodarstva prišlo do re-snega pregrevanja. Ob visoki gospodarski ra-sti je prišlo do relativno hitrega in po mojemmnenju kratkotrajnega povečanja davčneosnove na področju podjetniških davkov.Hkrati se je ob zunanjih pritiskih cen surovinin hrane pospeševal pritisk na inflacijo. Slove-nija se v tem trenutku ne more pohvaliti zvzdržnim gospodarskim razvojem, ki bi poeni strani omogočal hitro gospodarsko rast,po drugi strani pa cenovno stabilnost, brezkatere dobrobitf te rasti ni mogoče porazdeli-ti med široke sloje prebivalstva.Večina Ijudi pregrevanje gospoilarstva dojemakot nekaj abstraktnega, kar se jih ne tiče ...> To je zato, ker se pregrevanje dogaja na se-gmentu, ki z zaposlovanjem večjega številaprebivalcev nima neposredne zveze. Investi-cijski pospešek je nastal predvsem v gradbe-ništvu in deloma v trgovini, kjer se pretežnozaposluje relativno nizko izobražena delovnasila in še to večinoma za določen čas. Ljudjeimajo občutek, da je šla visoka gospodarskarast mimo njih. Upravičeno, kajti večina mednjimi od te rasti ni imela neposredne koristi. "V boju zoper inflacijo se bo trebapotruditi bolj kot zg-olj z regulacijotrgovcev." — Mag. Mitja Gaspari Res je sicer, da je v mandatu te vla-de brezposelnost padla na najnižjoraven v zadnjih petnajstih letih,vendar se je treba vprašati, koga inkako se je zaposlovalo ter ali je tosocialno vzdržno ali pa nam bo nadaljši rok povzrocalo resne težave.Bi bila lani gospodarska rast enakovisoka, če ne bi bilo zadolževanja inugodnega vremena pozimi?» Tako obsežnih investicij z lastnimvarčevanjem zagotovo ne bi bilo.Slovenija se bo morala odločiti, ka-ko v naslednjem desetletju izpeljatinujne infrastrukturne posege, neda bi jo to pripeljalo v resno eko-nomsko neravnotežje. V alternativ-nem vladnem programu predlaga-mo vodenje flskalne politike prekkošarice prilagodljivih programov,se pravi, da se dokončno izberejoprioritete na področju infrastruktu-re, v katere se bo vlagalo. V prime-ru, da bo gradnja infrastruktureprioriteta, bo morala biti rast dru-gih proračunskih izdatkov poča-snejša. Če k temu dodamo še pro-jekte na področju razvoja in tehno-logij, ki bi jih vsaka vlada moralaspodbujatl, )e jasno, da bo zadevaizvedl)lva le s prestrukturlranjemjavnofinančtuh izdatkov. Žal v za-dnjih letih do resnega prestrukturi-ranja na tem področju ni prišlo.Zmanjšanje deleža javnofinančnihizdatkov )e bilo bolj posledica na-ključij kot pa zavestne politike vla-de.Kateri sloj je imel od umetno forsira-ne gospodarske rasti najvefjo korist?So bili to predvsem politiki in mene-dzerji, ki spadajo v najvišji dohodnin-ski razred in jim je vlada z davcno re-formo še olajšala dohodninsko bre-me?> Davčne olajšave, kl so blle uvede-ne s spremembo davčnega sistema,so sle načeloma v pravo smer.Zmanjsalo se je število dohodnin-skih razredov, kar je dobro. Očitnoje, da so bile olajšave za bogatejševečje kot za ostale sloje prebivalstvain da je bila uvedba cedularne ob-davčitve kapitalskih dobičkov bolj vkorist tistih, kl takšne dobičke splohimajo. Po drugi strani je znano, dase je ukinila stanovanjska olajšavain obdavčile obresti varčevalcev.Skratka, ob dobrem konceptu davč-ne reforme se je zgodilo tudi nekajstrukturnih premikov, ki bi jim lah-ko očltali nedoslednost in pristranskost. Davčni sistem nima samo vlo-ge spodbujanja gospodarske aktiv-nosti, ampak tudi vlogo prerazpore-ditve družbenega bogastva. Temukriteriju spremembe niso v celotizadostile. Še več. Vlada se z ukrepi,ki jlh je na področju davčne zako-nodaje sprejela v zadnjlti mesecih,znova vraca na izhodišče. Čudno je.da z enako razlago, kot jo je upora-bila pri uvedbi davcne reforme,zdaj utemeljuje diametralno na-sprotne ukrepe.Slovenija ima že leto dni daleč naj-višjo inflacijo v evroobmoEju. Je vla-da z ukrepi za njeno zajezitev odlaša-la predolgo?» Ena od razlag, zakaj vlada nimaodgovora na inflacijo, je bila, davzroki zanjo niso taksne narave, dabi vlada nanje lahko vplivala. Infla-cija naj bi bila namreč izključno po-sledica višjih cen surovin in hrane.Rečeno je bilo tudi, da je Infladjaprehodne narave, da bo naraščalado jesenskih mesecev lanskega leta,nato pa bo začela popuščati. Todato se ni zgodilo. Od lanske pomladije minilo preveC časa, da bi bile vis-je cene surovin in hrane edini ra-zlog za inflacijo. Res je sicer, da secene surovin niso zelo umirile, pavendarie - vsaka država, ne gledena vzroke za inilacijo, ima na voljodoločen nabor ukrepov, s katerimilahko in niora delovati protiinflacij-sko, ker samo tako preprefu)e pa-dec realnih dohodkov prebivalstva.Odkar smo prevzeli evro, je ta na-bor ukrepov vsaj na kratek rok ome-jen na dohodkovno In flskalno poli-tiko.Nekateri trdijo, da je vlada ravnalaproticiklično s tem, ko je lani ustva-hla manjši proračunski primanjkljajod predvidenega ...» Kljucno je vpraSanje, ali je bila di-namika doseganja proračunskegapresežka dovolj intenzivna, da bi bl-lo delovanje res proticiklično. Iz-boljšanje v smeri višjega proraCun-skega presežka je bilo skromno gle-de na gospodarsko rast, ki je bila vSloveniji precej višja od rasti v evro-območju. Nismo torej izkonstili po-nujene priložnosti. Če bi bila fiskal-na politika bolj restriktivna, bi doohlajanja gospodarske aktivnostiprišlo z manjšimi pritiski na inflad-jo. Ne rečem, da bi se inflacija po-polnoma umirila, zagotovo pa ne biprek zelo močne investicijske dejavnosti prišlo do povečanega povpra-ševanja in s tem pritiskov na cene.Se bo z mniritvijo rasti cen surovin,hrane in nafte umirila tudi inflacija?»• Ni nujno. Ob podaljšanju ciklusavisoke infladje bo treba videti, kajse bo zgodllo z dohodki. V zadnjemletu je v Sloveniji prišlo do relatlvnopospeSene rasti plač. V industriji jebila rast plač celo več kot desetod-stotna. Ko se bodo k temu pristeleše vse spremembe pri plačah v jav-nem sektorju, bo presežek v rastiplač povzročil relativno velik pritiskna stroške. Poleg tega podatki kaže-jo, da nam upadata konkurenčnostin produktlvnost. Vse to so znaki, kiopozarjajo, da bo v letih 2009 in2010 situacija bistveno bolj komple-ksna, kot je bila še pred letom alidvema.KaJ konkretnega bi vlada ab visokiinflaciji morala storiti?> Brez dvoma bi morala zagotovitivefji proračunskl presežek, če vsipodatki kažejo, da gospodarska rastprehiteva dolgoročno vzdržno rast.Se strinjate z nekdanjim finančnimministrom Dusanom Mramorjem.kitrdi, da je vlada inflacijo gasila s pri-livanjem bencina na ogenj,s tem koje povišala pokojnine.znižala davke,uvedla brezplaino dijaško prehranoitd.?» Dodal bom sarno tisto, česar vla-da m storila. Vlada se je odlo&lla,da davčne obremenitve znlža zapribllžno dva odstotka BDP, kar sa-mo po sebi ni sporno. Sporno pa je,da javnosti hkrati nl predstavllaprograma ustreznega prestrukturi-ranja in krčenja javnih izdatkov. Za-radi tega se bodo ob koncu dklusa,ko bo nastopila oseka, nenadomazačeli kazati danes se nevidni robo-vi skal. Brez naknadnih posegov vjavne izdatke in njihovo strukturoto stanje na srednjl rok ne bo vzdr-žno.Kako je na vzdrznost javnih financvplivalo dejstvo, da je vlada kmalu ponastopu mandata izpeljala pokojnin-sko antireformo in z njo.kljub ostrimodzivom domače strokovne javnostiin mednarodnih institucij, uvedla pol-na indeksacijo pokojnin s plačami?»• Kratkoročno vpliva skoraj ni bllo,ker še vedno delujejo mehanizmireforme iz leta 2000, s katerimi seje delež sredstev za pokojninski sis-tem znižal pod enajst odstotkov. Respa je, da ta zgodba počasi izgublja tempo in da se začenjajo problemi.Prihodnja vlada bo morala zelo ja-sno povedati, kakšne ukrepe bosprejela za to, da bodo potendalniupokojend čez deset let lahko dobi-li pokojnine, do katerih so upraviče-ni. Prav zato v alternativnem vla-dnem programu predlagamo, da bise Kapltalska družba preoblikovalav kapltalski sklad pokojnlnskega za-varovanja. Tako bi ustvarili zlatorezervo, ki bi omogočila mirnejsiprehod v nujno prilagoditev pokoj-ninskega sistema.PD napovedih strokovnjakov se bopokojninski sistem zlomil okoli leta2015. Naslednja vlada se torej pokoj-ninski reformi ne bo mogla izogniti.•• Zalomi se lahko se toliko bolj, kerne vemo, kaj bo s splošno gospodar-sko situadjo. Dokler je gospodarskasituadja ugodna, se tovrstni proble-mi lahko odlagajo. Vendar se je tre-ba zavedati, da bodo posegi na po-dročju pokojninskega sistema pre-cej bolj boleči, če se jih bomo lotiliv času nizke konjukture. Res je si-cer, da je za tako obsežno reformomandat ene same vlade prekratek,vendar to ne more biti izgovor, dase vlada prilagoditev ne loti.Je sedanja vlada poleg davčne refor-me sploh izpeljala še kakšno drugoresnejšo reformo?» Vlada si zagotovo zasluži pohva-lo za delno odpravo administrativ-nih ovir. Ideja, da je treba gledenadzornih institudj, ki opravljajovlogo tržnih regulatorjev, storitiveč, pa je Larina pesem ob koncumandata. V sistemih, kjer je državaše vedno delna lastnica, je treba za-gotoviti regulator, ki bo popolno-ma neodvisen od vsakokratne obla-sti. Lastnik in regulator preprostone moreta biti v istih čevljih, ker tovodi v slab nadzor. Dober dokaz zato je energetski sistem, kjer je vlo-ga neodvisne agencije preveč šib-ka. Enako velja za področje teleko-munikadj.Vlada že od lanske pomladi za visokoinflacijo krivi trgovce.Je preiskavo,ki jo je urad za varstvo konkurenceizvedel pri treh največjih trgovcih • Primerjalni podatki Eurostata zazadnje mesece kažejo, da je medle-tna rast cen hrane v Angliji skorajtako visoka kot v Sloveniji. Na podLjudje imajo občutek, da je šla visokagospodarska rast mimo njih. Upravičeno, kajtivečina med njimi od te rasti ni imelaneposredne koristi. lagi tega bi lahko sklepali, da tudi vAngliji prihaja do nekonkurenčne-ga obnasanja in to kljub zelo moč-nemu regulatorju in dobro razvite-mu trgu. Po mojem mnenju v Slo-veniji ni bilo nobenega posebneganekonkurenčnega obnasanja trgov-cev, saj jih je na trgu dovolj in tudinimajo razloga, da bi se med sebojna veliko povezovali. Problem je vtem. da naši trgovd niso tako moč-ni kot nekateri veliki trgovci v Fran-ciji, Nemčiji ali Angliji, zato pri na-bavi surovin lahko sklepajo le krat-koročne pogodbe. Poskok v rasticen surovin se je zato pri na5 po-znal vellko prej kot v državah, kjertrgovci sklepajo dolgoročnejše po-godbe. Toda v zadnjih mesecih tudiv zahodnoevropskih državah priha-ja do podobnega ucinka, kot smoga v drugi polovici lanskega leta inv prvi polovici letošnjega leta doživeli pri nas. Osnovnega vzroka zavišjo inflacijo v Sloveniji torej ne vi-dim v zviševanju trgovskih marž. Vboju zoper inflacijo se bo treba po-truditi bolj kot zgolj z regulacijo tr-govcev. Celotna politika konkuren-ce je nekaj, česar se bo morala na-slednja vlada lotiti bolj sistematič-no. še zlasti na področju prometa,energetike in telekomunikadj.Sedanjl vladi se očita.da se je vpra-šanja konkurenčnosti lotila šele tikpred iztekom mandata.Toda tudiprejšnje vlade na tem področju nisobile pretirano aktivne.» Ne moremo spregleriati dejstva,da je Slovenija danes bistveno boljrazvita. kot je bila pred desetimi le-ti, zato na področju varstva konku-rence upravičeno pričakujemo večjinapredek.Verjamete vladni napovedi, da bo le-tošnje proracunsko leto zakljucila s proračunskim presežkom v višini do-brih 69 milijonov evrov, če vemo, data napoved temelji na popolnoma ne-realnih pricakovanjih prilivov 12evropske blagajne?» Uresničitev te napovedi je maloverjetna. Osebno se bolj nagibam koceni Evropske koinisije. po kateribo Slovenija letošnje proračunskoleto končala s proračunskim pri-manjkljajem v visini 0,6 odstotkaBDP.Je vlada prevec optimisticno zastavi-la predvideno črpanje iz blagajneEU?>• Zagotovo. Vseh planlranih .'ired-stev ne bo mogoče načrpati. A resje tudi. da bo ob nižjem črpanjusredstev iz EU blagajne skoraj avto-matično nižji tudi delež sredstev, kijih mora k evropskim sredstvom do-dati Slovenija.Bo Slovenija ob koncu letošnjega leta, tako kot lani, neto proračunskaplačnica namesto prejemnica?>• Ključno vprašanje, s katerini sebo morala soočiti prihodnja vlada,je, kako izboljsati učinkovitost črpa-nja. Nekateri se sicer hvalijo, da ječrpanje uspesno. V resnici pa jeuspešno skoraj izključno le na po-dročju kmetijstva, kjer denar prlha-ja bolj ali rnanj avtomatično. med-tem ko je na vseh ostallh področjihstopnja izkoriščenosti relatlvno nlz-ka. Razlog za to je premajhno stevi-lo profesionalnih ekip, ki bi projek-te znale izpeljati brez zapletov, patudi prevelika razdrobljenost pro-jektov.Mramor opozarja, da je 69 milijonovevro» razmeroma majhen presežek vprimerjavi z državami, ki so enakegospodarske razmere izkoristile veli-ko bolje kot Slovenija.» Glede na to, kar se je dogajalo vEvropl, bi bil za Slovenijo optimalenproračunski presežek v visini dvehodstotkov BDP. Ne trdim, da je takprescžek enostavno doseči. Vseka-kor pa bi s taksnim presežkom vpolni meri izkoristili priložnost, kise nam je ponudila v obdobju viso-ke konjukture.Kako skrb zbujajoč je podatek, da jev mandatu sedanje vlade zunanjidolg Slovenije porasel za toliko kot vmandatu vseh prejšnjih vlad skupaj?>• Skrb zbujajoč je v toliko, kolikorje skrb zbujajoč podatek o narasča-jočem primanjkljaju v placilni bi-lanci. Slednji deloma narašča zara-di poslabšanja menjalnih razmerij,se pravi, da uvozne cene surovin ra-stejo hitreje od cen proizvodov, kijih izvažamo, kar k o.'>emod5totne-mu primanjkljaju v plačilni bilanciprispeva približno dve odstotni toč-ki. Ostalih sest od.stotnih točk paprispeva dejstvo, da je začel izvozpesati močneje kot uvoz. Če ne prej,se bo plačilna bilanca začela izbolj-sevati takrat, ko bodo podjetja zara-di težav s konkurenčnostjo in stro-ski začela manj uvažati. Pri mnogihse lahko pojavita problem placilnesposobnosti in problem brezposel-nosti, kar bo vodilo v nižjo gospo-darsko rast. Zelo pomembno ta tre-nutek je, da se naredi resna anallzapladlnobilančnih gibanj in da seugotovi, ali prehajamo v fazo ne-varnega poslabševanja konkurenč-nosti zaradi prevelikega zniževanjarasti produktivnostl. Postali smo kloaka evropskih transporterjev.Osnovna ideja razvoja avtocestnega omrežjaverjetno ni bila v tem, da postanemo tranzitnikoridor. Se strinjate z ekonomistom Fran-čkom Drenovcem, ki pravi, da se jeSlovenija v zadnjih letih iz družbe,usmerjene v produktivno učinkovi-tost, spremenila v družbo, izrazitousmerjeno v zadolževanje in porabo?» Če pogledate, koliko je bilo v za-dnjem investicijskem boomu novih,zanimivih razvojnih projektov, kitemeljijo na naprednih tehnologi-jah, boste ugotovili, da je bilo njiho-vo število zanemarljivo v primerjaviz denarjem, ki ga je Slovenija vloži-la v tunele, asfalt in mostove. Posta-li smo kloaka evropskih transpor-terjev. Osnovna ideja razvoja avto-cestnega omrežja verjetno ni bila vtem, da postanemo tranzitni kori-dor. V prihodnjih letih bo trebasprejeti strateške odločitve o tem,kako infrastrukturo zgraditi dokonca, pa tudi o tem, kako jo vpetiv gospodarski razvoj. Vzpostaviti botreba mehanlzme, ki bodo omogo-čall kvalltetno pripravo, flnancira-nje in izvedbo veliklh projektov, klbodo omogočali ne le prevoz blagaskozi Slovenijo, ampak tudi dodaja-nje nove vrednosti temu blagu. Edi-na prava rešitev je v koncen.tracijikakovostnih kadrov in v ustanovitvimočne finančne institucije, ki bi nastrani države zagotavljala sredstvaza izvedbo projektov javno-zasebne-ga partnerstva. Potencialni kapital,s katerim upravlja država, je trebaskoncentrirati in usmeriti v nekajpomembnih področij, kot so na pri-mer visoko tehnološko naprednapodjetja, regionalne investicije, in-frastrukturni projekti in mednaro-dno finančno svetovanje. Osrednjisteber investicijske politike vlade bilahko bila SID banka, nekdanjadružba za podporo izvoza, ki bi joseveda morali kapitalsko, organiza-cijsko in kadrovsko okreplti.Ali ta sistem strokovnjaku, ki dela napomembnem projektu, omogoča viš-jo plačo od ministrove?» Zakaj pa ne?! Kdo pa pravi, damoramo imeti klasično plačno le-stvico, po katerl sta na vrhu vednopredsednlka države in vlade. Če bo-ste 511 gledat po Evropl, boste marsi-kje našli primere, ko ni tako.Kaj umik belgijske KBC pomeni zaprihodnost Nove Ljubljanske banke?Ali res ni bilo mogoče doseii kom-promisa? Slišati je namreč, da je bilaKBC svoj delež pripravljena omejitina 49 gdstotktm, a ni dobila «ladnepodpore ...> Zame je največja enigma, kaj jetu sploh strategija vlade. To, da se s KBC ni dalo pogovoriti, ne verja-mem. Poznam Ijudi iz KBC in vem,kako razmišljajo. zato dvomim, daje bil osnovni razlog za prekinitevte zveze v zahtevi KBC po večin-skem deležu. Namesto da bi državakot večinska lastnica NLB s premo-ženjem banke upravljala aktlvno, jeprl sprejemanju pomembnih odlo-čltev neprestano mencala. Posledi-ca tega je skrajno nejasna lastniškasituacija. Zavedati se je treba, da boevropski bančni prostor v nasle-dnjih desetih letih zelo turbulen-len, zato bi bila povezava s strate-škim partnerjem za NLB še kakodobrodošla. Mislim, da bomo ta tre-nutek težko našli boljšega partner-ja, kot je bila KBC. Njen izstop izlastniske stmkture NLB je brez dvo-ma ena slabših stvari, ki se je vladizgodila v tem mandatu. Ključno je,da se institucije, kot je NLB, profesi-onalizirajo, se pravi, da v nadzornisvet imenujejo visoko kvalificiranefinančne strokovnjake, da ima pred-sednik uprave pravico izbirati članeuprave in da lastnik, če je to drža-va, ni tam zato, da sari po kadro-vskih resitvah, ampak zato, da zah-teva določene finančne rezultate.Vas Je presenetilo, koliko komplika-cij je povzročila tristo milijonovevrov vredna dokapitalizacija NLB?>• Zelo. Še posebej, ker gre za najve-čjo flnančno institucljo v državi zvisokim ratingom in kredibilnostjov niednarodnem okolju. Ne razu-mem, kako je mogoče, da lastni-kom NLB postopka ni uspelo izpe-Ijati tako kot se to dela po svetu.Čeprav mnoge velike banke v tujinizaradi mednarodne finančne krizetežko pridejo do svežega kapitala,so dokapitalizacijo speljale v enemkoraku in tišini. Javnost je bila o po-stopku obveščena sele, ko je bil žekončan. Pri nas pa se je dokapitali-zacija NLB izvajala na očeh celotnejavnosti, v več krogih, poleg tegapa se je postopek obremenjeval se zizbiro novega vodstva z javnlm na-tečajem.Vprašanje je, ali bi dokapltalizacijaNLB sploh uspela, ce vlada ne bi v taposel prepričala nekaj velikih podje-tij v večinski lasti države ...>• Če je res, da mora vlada pritlskatina podjetja v svojl lasti, to ni pravadokapltalizacija, ampak le prelaga-nje denarja iz levega v desni žep.Vlada je na začetku mandata obljubi-la umik iz gospodarstva,a se po šti-rih letih zdi, kot da se je politika vgospodarstvu še bolj zasidrala ... *• Nckaj odprodaj premoženja prekKada in Soda je v mandatu te vladevendarle bilo. Res pa je, da pri ve-čjih stvareh posebnega premika ni-smo videli. Obstajajo trije segmentipremoženja, s katerim država takoali drugače upravlja. Eno je premo-ženje v privatnih podjetjih na trgu,kjer je država do deleža prišla skozilastninsko preoblikovanje. Drug se-gment je pomembna infrastruktu-ra, predvsem prometna, telekomu-nikacijska in energetska. Tretji se-gment pa premoženje v finančnemsistemu. Ni mogoče dati enakcgaodgovora za vse tri segmente. V pr-vem segmentu naj se vlada uma-kne iz lastništva, kar pomeni, dalahko svoj delež proda tretjemu alipa da ga začasno ohrani, vendarne vodi aktivne poslovne politike.Ni razloga, da bi vlada v nadzornesvete teh pndjetij na silo imenovalasvoje Ijudi, ker s tem tako sebi kotpodjetjem le skoduje. Če podjetjamenijo, da ne morejo zagotavljatifiksnih dividend, je stvar pogajanj,ali država še ohrani lastništvo alipa svoj delež proda tretjemu. Gretorej za fleksibilno situacijo, s katc-ro se zmanjsa politični pritisk nanadzorne svete v podjetjih. Zato tu-di ne vidim nobene potrcbe potem, da bi se v statute strank zapi-sala prepoved o kadrovanju ključ-nih funkcionarjev stranke v nad-zorne svete. Stvar vlade je, da s tempreneha, ne glede na to, Iz kakšnihstrank )e sestavljena. Druga stvar soinfrastrukturna podjetja. Na podro-čju energetike bi morala država vobeh holdingih vsaj za zdaj obdrža-ti večinski delež, medtem ko bi pre-ostalo lahko postopoma odprodala.Telekomunikacijska infrastrukturamora ostati državna. Pri Telekomuje možna delna odprodaja, vendarsamo tako, da se najde ustreznistrateški partner. Ključno pri iska-nju strateškega partnerja je, da boTelekomu omogoeil sledenje tehno-loškemu napredku. Ne sme se na-mreč zgoditi, da bi Telekom postaltretjerazredno podjetje, kamor bilastnik odlagal zastarelo tehnologi-jo. Kar se tlče Luke Koper, pa je tre-ba najti ustrezno rešitev za kvalite-tno logistično povezavo z železni-škim in cestnim transportom. Topa seveda ni mogoče brez resnetehnološke, kadrovske in organiza-cijske posodobitve Slovenskih žele-znic.Kaj pa privatizacija na področju fi-nančnega sektorja? »• Tu bo ključna usoda NLB. Trebabo najti strateškega partnerja, ki bopristal na manjšinski, a pomembenupravljavski delež. Ne vidim pa no-bene potrebe po tem, da bi državav NLB ostala neskončno dolgo. Lah-ko se postopoma umika, vendarbrez izsiljenih rokov. Predv.sem pamora vsakokratna vlada razumeti,da je banka profesionalno podjetjein da morajo v njenem nadzornemsvetu sedeti strokovnjaki. Sem pri-vrženec postopnosti in dviga profe-sionalnih kriterijev za upravljanjeIn vodenje institucij.Se vam zdita prevzema PivovarneLaško in Istrabenza prohlematična?Pred časom se dejali, da sta glede nadefinicijo naclonalnega interesapravzaprav pozitivna,» Tudi če bi bila ohranilev srebrni-ne v domačih rokah v nacionalneminteresu, to še ne pomeni, da je ta-kšno ravnanje opravičljivo. Za slo-venske razmere je nenormalno, davelika podjetja z nekaj tisoč zapo-slenimi prehajajo v roke zasebnikovkot družinske firme. Dvomim, da jeto prava smer razvoja. Vprašanjeje, kaj se bo dogajalo v nadaljeva-nju. Mnžno je, da bodo podjetja nahitro prodali tretjim osebam.Bi bilo smiselno določiti mejo, dokatere bi menedžerji lahko postalilastniki podjetja?>• Ne, ker bl tak zakon zagotovo pa-del na ustavnem sodisču. Če želijobiti lastniki, naj se rajši odpovedofiksnim visokim dohodkom in živi-jo od dividend podjetja. Zakaj biimeli še menedžersko plačo? To, daprihaja do koncentracije lastništva,je normalen proces. Drugo pa je,ali se v tem procesu spoštujejo vsapravila igre, ki jih določa zakono-daja.Vas funkcija ministra za finance nezanima več?>• Ne. Osem let vodenja finančnegaministrstva je bilo popolnoma do-volj. Poleg tcga je v Sloveniji dovoljpametnih Ijudi, ki bi bili to funkci-jo sposobni dobro opravljati.Verjamete Pahorju, ko pravi, da bopri imenovanju Ijudi na funkcije gle-dal bolj na njihovo sposobnost kotzgolj na strankarsko pripadnost ozi-roma politično lojalnost?» To je eden nosilnih stebrov pro-grama. Jamčiin vam, da je v finanč-nih institucijah mogoče najti dovol)profeslonalcev, ki s strankami ni-majo nobene zveze in je tudi nepotrebujejo.X Za slovenske razmere je nenormalno, da velikapodjetja z nekaj tisoč zaposlemmi prehajajo vroke zasebnikov kot družinske firme.

Medij: Mladina
Avtorji: Marin Urša
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 25. 07. 2008
Stran: 30