delovoziroma držav. Po njegovem mnenju na to kažetudi politika Rusije, ki v odnosih z EU vodi 28politik: eno do EU kot celote in potem še drugo dovsake od držav članic.Čeprav v očeh držav članic EU Slovenija velja zavelikega poznavalca Balkana, kar tudi sami radipoudarjamo, se sprašuje, ali res tako dobro pozna-mo to regijo. Po njegovem mnenju je ne. VSloveniji je res nekaj posameznikov in sevedaveliko gospodarstvenikov, ki imajo veliko znanjain izkušenj s tem delom sveta, sistemskega preuče-vanja regije pa ni oziroma ga je zelo malo.Gospod Mrak, če parafraziramo besede predsedni-ka vlade, v kakšni kondiciji je Slovenija? Minister zarazvoj je pred kratkim zatrdil, da je vlada uresničila80 odstotkov načrtovanih reform.Obstoječa koalicijaje mandat za vodenje države nagospodarskem področju dobila na osnovi progra-ma, ki naj bi pomenil bistveno spremembo dotedanjega vladanja LDS. Šlo je za program, ki je bil vsvoji osnovi gospodarsko močno liberalen, njego-va izvedba pa je bila bistveno manj liberalna.Človek ima občutek, da je koalicija sedla na vlakgospodarskega liberalizma, za katerega ni točnovedela, kam pelje. Ko pa je to videla, je z vlakaizstopila ali pa je vsaj močno pritisnila na zavoro.Še leta 2005 ste bili član odbora za reforme, ki jebdel nad strategijo razvoja Slovenije.Res je. Vključil sem se v delo odbora, ker sempodobno kot danes tudi takrat menil, da so resnestrukturne spremembe v slovenskem gospodar-stvu nujne. Konkretno sem bil član dveh delovnih skupin, ene za reformo odhodkovne strani javnihfinanc in dmge za privatizacijo premoženja. Gledeodhodkovne strani javnih financ sem vladi predla-gal bolj ambiciozno zastavljene cilje, kot je bilozapisano v koalicrjski pogodbi. Žal me kolegi vodboru za reforme v tem niso podprli, kar je biltudi razlog, da je bilo naše sodelovanje na tempodročju prekinjeno.Kaj natančneje ste predlagali?Moj predlogje bil, dabi se moral deležjavnofinan-čnih odhodkov v bruto domačem proizvodu vobdobju mandata vlade zmanjšati za tri odstotnetočke. Minister za finance trdi, da je vlada zmanjšala deležizdatkov v bruto domačem proizvodu za dve odstotnitočki.Formalno je vlada s programom reform res dose-gla ta cilj, a v okoliščinah, ko je bila dejanskagospodarska rast bistveno višja od tiste, na osnovikatere je bil pisan program reform. Če načrtuješzmanjšanje javne porabe za dve odstotni točki pridenimo triodstotni rasti bruto domačega proizvo-da, je to bistveno bolj ambiciozno, kot če ta isti ciljnačrtuješ pri bistveno višji gospodarski rasti. InSlovenija je v preteklih letih imela rast, ki je bilabistveno višj a od tiste, ki smo j o predvidevali v letih2004 in 2005.V odboru ste se ukvarjali tudi z javno-zasebnimpartnerstvom (JZP). Zakaj vlada išče zasebnegapartnerja za vlaganja v železnice, če pa je že predtremi leti sprostila proračunski denar za infrastruk-turne naložbe?Vlada je v tem mandatu fmanciranje nekaterihvelikih infrastrukturnih objektov, zlasti avtocest, vceloti prenesla na zadolževanje. S tem je sicersprostila določena proračunska sredstva, vendarpa je ta namenila financiranju svojih drugih prio-ritet. Tudi če bi sproščena sredstva namenila finan-ciranju železnic, jih še vedno ne bi bilo dovolj zapokritje potrebnih naložb, zato je interes vlade zajavno-zasebno partnerstvo (JZP) pri vlaganju vželeznice logičen. Nacionalna razvojna resolucijs stroške projektaocenjuje na devet milijard evrov...Finančni vidik predlaganih projektov v resolucijije popolnoma nedodelan. Skupna vrednost 35projektov, ki naj bi bili končani do leta 2023, jeocenjena na okoli 25 milijard evrov. Od tega naj bikar 15 milijard evrov fmancirali. iz naslova JZP. Tojasno kaže na to, da tisti, ki je dokument pisal, nivedel, kateri projekti so sploh primerni za financi-ranje na tak način. Tipičen primer je nuklearka, kije tehnološko preprosto preveč tvegan projekt, dabi se bil zasebni sektor pripravljen vključiti vanj ponačelu JZP. JZP je primeren za gradnjo avtocest,železnic, komunalne infrastrukture, šol, bolnic,domov za ostarele, študentskih domov... Ni pa tosinonim za polnjenje lukenj v finančni konstrukci-ji projekta.Bi lahko z JZP financirali izvedbo elektronskegacestninjenja?Verjetno lahko. Osnovni pogoj za uspešno izvedenprojekt javno-zasebnega partnerstva je profesio-nalen in discipliniran partner v javnem sektorju.Pred leti je bil denimo govor o tem, da bi avtocestniodsek Ljubljana-Obrežje gradiii po načelu javnozasebnega partnerstva. Med drugim to ni bilomogoče zaradi povsem preprostega razloga, da vtistem trenutku sploh še nisiro vedeli, kako bocelotna trasa ceste potekala. Kako boš dal v konce-sijo gradnjo ceste, če ne veš niti, kje bo potekala? Ali bo šla okoli Trebnjega po levi ali desni strani,pri čemerje razlika v ceni med obema variantamazaradi razlike v terenu ogromna. Poleg tega moraiineti javni sektor svoje izračune ekonomije pro-jekta, sicer se ne more kompetentno pogovarjati spotencialnim koncesionarjem. In ne nazadnje,resorni ministri ponavadi nimajoprevelikega inte-resa za javno-zasebno partnerstvo.Zakaj ne?Dokler lahko resorni minister svoje prioritetneprojekte fmancira na klasičen način, to je s prora-čunskimi sredstvi m zadolževanjem, je logično, dane bo imel resničnega interesa za javno-zasebnopartnerstvo. Namesto napornih pogajanj z zaseb-nikom, ki se lahko končajo tudi neuspešno, je priklasičnem financiranju zanj zgodba v veliki meriuspešno zaključena v trenutku, ko dobi proračun-ska sredstva oziroma jamstvo za najetje kredita. Ce se vrneva k makroekonomiji. Si vlada, ki sipripisuje zasluge za gospodarsko rast, lahko pripišetudi krivdo za inflacijo?Tako kot je nekorektno, da si vlada pripisuje vsezasluge za visoko gospodarsko rast v zadnjih letih,saj je bila ta v znatnem delu omogočena z gospo-darsko konjukturo v svetu, ji tudi ni mogočepripisovati celotne krivde za naraščanje infladje, skatero se soočamo v zadnjem letu. Dejstvo je, da soznaten del inflacije povzročili dejavnild, kot so rastcen energentov in hrane, na katere vlada nimaneposrednega vpliva. To pa seveda ne pomeni, danima nikakršnih vzvodov za soočanje z nastalosituacijo.Kateri pa so tisti domači vzvodi, ki jih vlada šeima?Še lani zgodaj jeseni nas je vlada prepričevala, da soza inflacijo v Sloveniji krivi izključno zunanjirazlogi. Kasneje je priznala, da obstajajo tudidomači razlogi, in to predvsem v obliki pretiranekoncentracije trgovine oziroma pomanjkanjakonkurence v tem sektorju. Zdaj se vse bolj kaže,da pritiski na povečanje cen hrane v državahzahodne Evrope niso bistveno manjši kot v Slove-niji, le da do njih prihaja z večjim zamikom.Zakaj?Ena od razlag pravi, da so pogodbe med našimitrgovci in proizvajalci bolj kratkoročne kot v tujini,kar naj bi pomenilo, da je do pritiska k povišanjucen hrane pri nas prišlo prej kot v nekaterih drugihdržavah. Ključni domači vzvod, ki ga v pogojihvključenosti v monetamo unijo država še ima namakroekonomskem področju, je fiskalna politika.Po mojem mnenju bi ta politika, čeprav sama nibila razlog za rast infladje pri nas, lahko prispevalaveč k njenemu omejevanju. Dejstvo, da smo laniimeli proračunski presežek, je brez dvoma dobro.Vendar pa bi v obstoječih pogojih visoke gospo-darske rasti in izrazito ugodne situacije na prihod-kovni strani proračuna ta presežek moral bitivi.sji.Ali se rast izvoza zmanjšuje zaradi slabše konkuren-čnosti naših izvoznikov ali padca gospodarske rasti vdržavah, ki so najpomembnejši slovenski izvoznitrgi?Poleg povišane mflacije se v številnih državah, tudipri nas, soočamo še z enim problemom, to jeposlabševanje tekočega dela plačilne bilance. Ra-zlogov za to je več. Prvi je poslabšanje pogojevmcnjave, saj se uvozne cene, zlasti nafta in hrana,povečujejo hitreje kot naše izvozne cene. Drugirazlog je, da se v naši plačilni bilanci povečujejoneto odhodki iz naslova tako imenovanih produk-cijskih faktorjev. Gre za povečevanje odlivov iz naslova plačevanja obresti za posojila, ki so jih vpreteklosti najemali subjekti iz Slovenije, še zlastibanke. Tretji razlog pa je slabo črparrje sredstev izproračuna EU. Finančni tokovi med državo inproračunom EU so namreč del tekočega delaplačilne bilance države. In še četrti razlog. Gre zanašo cenovno konkurenčnost, za katero kaže, da sev zadnjem letu poslabšuje v primerjavi z nekateri-mi partnerji v EU.Ali torej ne upoštevamo priporočil evropskega komi-sarja za gospodarske in denarne zadeve JoaquinaAlmunie, predvsem o vzdržni plačni politiki?Evropska komisija je bila v zadnjem letu oziromadveh dokaj prizanesljiva do tveganj, s katerimi sesooča slovenska fiskalna politika. Kot dolgoročnotveganje je vedno poudarjala problem staranjaprebivalstva, zelo medlo paje opozarjala na poten-cialna srednjeročna tveganja, kot bi ga za Slovenijo na primer lahko predstavljalo hitro zmanjšanjegospodarske rasti v državah EU. Znano je namreč,da javnofinančni prihodki na zmanjšanje gospo-darske rasti reagirajo zelo hitro, kar pa ne drži zaodhodke.V Sloveniji prav tako potrebujemo bolj resnoanalizo o javnofinančnih tveganjih, ki so povezanas črpanjem sredstev iz proračuna EU. V prvipolovici leta smo pridobili za vsega 142 milijonovevrov teh sredstev, čeprav rebalans državnegaproračuna predvideva priliv v višini kar 783 mili-jonov evrov. To, da smo v pol leta dejanskopočrpali manj kot 20 odstotkov vseh predvidenihsredstev, nedvomno kaže, da imamo resne težavena tem področju, res paje, daje dinamika črpanjav drugi polovici leta vedno višja.So ministrstva morda pretiravala pri načrtovanjučrpanja?Verjetno, primerjave med načrtom in dejanskimčrpanjem že kažejo na to. Tudi lani je bil razkorakmed načrtovanim m dejanskim črpanjem dokajvelik, vendar tega nisem izpostavljal kot problem,saj je bilo to prvo leto nove finančne perspektive,ko so se programski dokumenti šele sprejemali.Letos vsega tega ni, črpanje pa še vedno ne gre.Očitno prihaja do problemov na relaciji medresornimi ministri in ministrstvom za finance pripotrjevanju dokumentacije, ki jo je treba poslati vBruselj. Ker tudi trenutno dinamika pošiljanjazahtevkov za izplačila v Bruselj ni ravno velika,tudi prihodnji mesec ali dva ni pričakovati bistve-nega povečanja prilivov iz naslova kohezijske poli-tike...Kaj je vzrok?Zagotovo velika fluktuacija Ijudi, ki na posameznih ministrstvih delajo na podrocju potrjevanjaizdatkov, ki naj bi bili upravičeni do finandranja izproračuna EU. Ti morajo namreč čim hitrejepotrjevati izdatke, kar seveda povečuje možnostinapak, še zlasti, ker so ti Ijudje pogosto začetnikibrez ali z zelo malo prakse. Poleg tega imajozaposleni na teh področjih pogosto zanimive za-poslitvene alternative v zasebnem sektorju. Ste opazili, da minister Žagar pri predstavljanjupodatkov o uspešnosti črpanja navaja zneske, ki sojih porabniki dobili iz državnega proračuna? Torcj šepreden v Bruslju ugodijo zahtevkom ministrstva zafinance.Tega ne vem, dejstvo pa )e, da iz vlade dobivamozelo različne informacije o črpanju sredstev EU.Minister Žagar nas prepričuje, da je vse v redu inda smo skoraj najboljši na tem podrocju, suheštevilke o črpanju evropskih sredstev, ki jih obja-vlja ministrstvo za finance, pa nam govorijo nekopopolnoma drugačno zgodbo.Je sedanja finančna perspektiva ključna za našrazvoj glede na to, da po letu 2013 ne bomo večupravičeni do tolikšnih sredstev?S stališča sredstev EU brez dvoma. Nekje okoli leta2013 bo Slovenija verjetno že blizu povprečjarazvitosti EU, to pa seveda pomeni, da bomoizgubili dostop do znatnega dela kohezijskih sred-stev, ki so namenjena temu, da manj razvite državečlanice hitreje dosežejo povprečno stopnjo razvi-tosti EU.Kakšna je danes makroekonomska slika Slovenije,če jo primerjate z obdobjem izpred štirih let?Makroekonomsko delovanje sedanje vlade je prvidve leti determiniralo vstopanje države v evroob-močje, za kar je dobila zelo solidno popotnicoprejšnje vlade. Ko se danes govori o zaslugah zauvedbo evra, se mi zdi nekorektno, da si te zaslugeprisvaja izključno ta vlada. Za uspešno uvedboevra ima svoje nesporne zasluge tudi prejšnja vladain pa seveda centralna banka.Če si dovoliva malo cinizma, pa je nagrado zaprevzem evra od vladajoče koalicije »dobil« nekdanjiguverner Mitja Gaspari, ki mu parlament dva mese-ca po njegovem prevzemu ni podaljšal mandata.To je sicer vaš zaključek, se pa z njim strinjam.Vam je danes žal, ker lani spomladi niste sprejeliponujene kandidature za guvernerja?Ze takrat sem dejal, da bi morda o prevzemu funkcije razmislil, če ozračje, kije takrat spremljaloproces imenovanja guvernerja, ne bi bilo takospolitizirano. Tudi danes bi storil enako.Zakaj ste novembra 2005 izstopili iz vladne pogajal-ske skupine za pogajanja o novi finančni perspekti-vi?Vrniti se moramo v junij leta 2005, ko so začasnopropadla pogajanja o finančni perspektivi EU zaobdobje 2007-2013. Kmalu zatem je parlament,po sestanku predsednika vlade z opozicijo, sprejelzakon o regionalnem razvoju, v katerem je bilavladi prepuščena odločitev, da se o številu takoimenovanih regij odloča sarna, v kontekstu na-daljevanja teh pogajanj. Vlada, ki je že pred spreje-mom zakona zagovarjala delitev Slovenije na dveregiji, je to takoj po njegovi uveljavitvi na kores-pondenčni seji novembra 2005 tudi potrdila. Natiskovni konferenci je minister Žagar dejal, da jebila odločitev o dveh regijah sprejeta zaradi poga-janj o evropskem proračunu. Ker je bila s stališčapogajanj takšna odločitev po mojem mnenju ne-potrebna m celo škodljiva in potem ko sem sam trileta sodeloval v pogajanjih izključno kot strokov-njak, mi ni preostalo drugega, kot da odstopim.Kako je vaš odstop takrat vplival na zaključekpogajanj?Daje bila odločitev s stališča pogajanj nepotrebna,je hitro pokazal čas. Pogajanja so bila namrečkončana že decembra istega leta, seveda s Slovenijokot eno regijo. Sprejeta odločitev o delitvi državena dve regiji preprosto ni imela nobenega vpliva napogajanja, tudi če bi se ta končala pozneje, kot sose. Čeprav je vlada trdila, da v drzavi z dvemamilijonoma prebivalcev in v skladu z regulativo izleta 2003 regija ne sme imeti manj kot 800.000Ijudi, ima danska Severna Jutlandija kot samostoj-na regija 200.000 prebivalcev manj.Če se vrnemo k financam, kdo bi moral biti lastnikslovenskih bank? Se je z vidika svetovne finančnekrize pokazalo smiselno. da je NLB vvečinski državnilasti?Z obema bankama, ki sta danes v pretežni državnilasti, imamo zmedo. Obstaja namreč precej večnejasnosti v zvezi z njunim lastništvom in upra-vljanjem, kot bi si bilo želeti za njuno dobroposlovanje. Poglejmo najprej NLB. Zanimivoje naprimer, daje EBRD, katere lastnikje tudi Republi-ka Slovenija, svoj delež v NLB prodala, ob tem paminister za finance kot predstavnik tega istega osebna izkaznicadr. MojmiraMraka (54)Redni profesor na Ekonomski fakulteti vLjubljani ter redni gostujoči profesor naekonomskih fakultetah v Sieni in na Dunaju.Vodja skupine Republike Slovenije zapogajanja s tujimi upniki v letih 1992-1996.Svetovalec glavnega pogajalca RepublikeSlovenije za vstop v EU, zadolžen zapogajanja o finančnem paketu vstopa v letih2000-2002.Član skupine za pogajanja o finančniperspektivi EU za obdobje 2007-2013 v letih2003-2005 (do odstopa novembra 2005). Član konzorcija, ki svetuje evropski komisijiglede prihodkovne strani reforme proračunaEU za obdobje po letu 2013.Član ekspertne skupine ekonomistovKnovvledge for Growth, ki jo je leta 2005ustanovil evropski komisar Janez Potočnik.Vodja skupine, ki je v letih 2006 in 2007pripravila poročilo o predvideni reformiproračuna EU za obdobje po letu 2013.Član mednarodnega svetovalnega odboraUnicredit banke.Kandidat za guvernerja Banke Slovenije, a jekandidaturo zavrnil.V zadnjih letih svetovalec UNIDO, UNDP inSvetovne banke ter vlad Makedonije, Črnegore in Srbije. z javnim dolgom Italije in Belgije, ki sta edinidržavi evroobmocja z javnim dolgom na ravniokoli 100 odstotkov njunega BDP.Imajo pa seveda ZDA na razpokgo več instrumen-tov za obvladovanje problema javnega dolga,vključno z dolarjem kot svojo lastno m hkratinajvečjo svetovno valuto. Prav to pa ZDA omogo-ča, da del svojih javnofinančnih težav dejanskoprenašajo na svet kot celoto. Sedanja koalicija jesedla na vlakgospodarskegaliberalizma, zakaterega ni točnovedela, kam pelje.Ko pa je to videla,je z vlaka izstopilaali pa je vsaj močnopritisnila na zavoro.

Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv
Avtorji: Cirman Primož,Morozov Sebastjan
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 26. 07. 2008
Stran: 12