DEJAN LADIKA: Dober večer. 40. izredna seja Državnega zbora kot rečeno traja že dvanajst ur. V zadnji uri je tekla razprava o razglasitvi odločitev posvetovalnega referenduma o ustanovitvi pokrajin. Zdaj trenutno pa je seja pravzaprav prekinjena, vsak hip naj bi se nadaljevala, ker se je moral z novelo zakona o sistemu plač seznaniti matični Odbor za notranjo politiko, ki mora pripraviti tudi poročilo. Seja odbora je bila dopoldne zaradi nestrinjanja sindikatov z vladnimi predlogi začasno prekinjena. Zdaj pa bo vsekakor novela zakona brez težav sprejeta po nujnem postopku. o tem več v nadaljevanju oddaje. Današnjo najzanimivejšo točko izredne seje pa so poslanci zaključili pred dobro uro. Gre seveda za nadaljevanje protitajkunske seje in kot kaže bodo sklepi dobili podporo. O vseh sklepih, o vseh zadevah pa bodo poslanci glasovali ob koncu današnjega zasedanja ob pol dveh jutri zjutraj. Glasovali bodo tudi o noveli zakona o odvetništvu, ki bo tožilcem in sodnikom omogočila prehod v odvetniške vrste šele tri leta po prenehanju funkcije.
BRATOŽ: No preden nadaljujeva s tvojimi gosti pa poglejva prispevek o razpravi.
MOJCA Š. PAŠEK: Vladno poročilo o koncentraciji kapitala je bilo kmalu potisnjeno ob stran. Poslance SDS-a je namreč kot neposreden dokaz politično tajkunskih zvez bolj pritegnila fotografija, kako se na prireditvi piva in cvetja v Laškem srečujeta prvak opozicije Borut Pahor in prvi med tajkuni Boško Šrot.
MILAN PETEK (SDS): Kako gospod Boško Šrot s kazalcem žuga gospodu Pahorju. Če mu bi pokazal sredinec, potem bi mi še verjeli, da gre za prekinitev vseh odnosov. Ta kazalec pa seveda precej pove. Ta kazalec lahko kaže, poleg tega, da gre za pomanjkanje osnovne olike in bontona, tudi nek znak grožnje gospodu Pahorju.
MATJAŽ HAN (SD): Nekateri hodimo na pivo in cvetje že desetletja in hodimo zaradi Laščank in Laščanov, ki imajo tradicijo štirideset let. Nekateri pa ste gospodje pred dvemi leti imeli rezervirane mize na vip ložah tako, da tisti, ki smo bili pred kratkim tam, pred dvema letoma tudi na vip lože nismo mogli priti.
JAKOB PRESEČNIK (SLS): Ne hodim niti na pivo in cvetje, še najmanj na te razne mize ali kako se jim reče.
PAŠEK: In kateri politični tabor je bolj kriv za pojav tajkunov? Za koalicijo dvomov ni, krive naj bi bile bivše LDS-ove vlade, ki naj bi omogočile pidovske bogataše pa tudi bivši predsednik Kučan.
MITJA LJUBELJEŠ (SDS): V Kučanovem Forumu 21 je zbranih največ privatizacijskih milijonarjev.
ALOJZ SOK (NSi): Danes jih lahko gospod Gulič primerjate iz tiste dinastije, kjer smo takrat res z velikimi očmi gledali in požirali, kako lahko nekdo živi na veliki nogi.
PAŠEK: In opozicija, tajkune je omogočila Janševa vlada. Dokaz prodaja Mercatorja Laškemu in Istrabenzu, kar v premierjevi pisarni.
GEZA DŽUBAN (SD): Kje se je Šrot najbolj opomogel. V kabinetu predsednika vlade.
DR. PAVEL GANTAR (Zares): Me ta vaš boj proti korupciji in koncentraciji kapitala spominja na sicer redek ampak obžalovanja vreden pojav v gasilstvu. Gasilec piroman najprej zaneti požar, potem pa z vso vnemo, skupaj z drugimi ta požar tudi gasi.
PAŠEK: Minister za gospodarstvo je vztrajal.
ANDREJ VIZJAK (minister za gospodarstvo): Prav je po moji oceni, da se soočimo s tem, ali zakonodaja, ki jo imamo, bo končno začela delovati. Ali je zadela tudi nenazadnje na prave tarče.
PAŠEK: V opoziciji pa so naštevali podjetja, ki jih je Janševa vlada prodala pod mizo. Od Slovenske industrije jekla, do Iskraemeca in Idija.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER (SD): Čez dober mesec bodo volitve. Zato je dovoljeno vse, tudi lagati in manipulirati z dejstvi in resnicami.
PAŠEK: In glede zakonitosti posojil pri managerskih odkupih?
ŽIGA LAVRIČ (državni sekretar na Ministrstvu za finance): So vsi ti posli zakoniti in so tudi ustrezno zavarovani.
PAŠEK: Skratka, s strani bank pri koncentraciji kapitala ni bilo nič narobe.
BRATOŽ: Dejan do volitev je komaj dober mesec in pol, kako realna je sploh izvedba vladnih ukrepov v tako kratkem času in pa za kakšne sklepe gre?
LADIKA: No to bomo zdaj vprašali kar poslanca, ki sta se mi pridružila. In bosta tudi vztrajala tudi verjetno do konca današnje seje. Gospod Grims, vladajoča SDS in gospod Kumar, Socialni demokrati. Gospod Grims, opozicija je bila kritična do sklepov, kjer zgolj nalagajo in podpirajo delo vlade in drugih institucij pri boju proti tako imenovani tajkunizaciji Slovenije. Kaj je pravzaprav rezultat današnje seje?
BRANKO GRIMS (SDS): No, opozicija je bila seveda kritična, kajti slika, ki ste jo že prej pokazali in je izjemno sporočilna, saj prikazuje nosilca kapitalov v dominantni vlogi in nosilca tranzicijske politike pa v izrazito podrejeni, skoraj prestrašeni vlogi. In na ta način, brez da bi vedeli o čem se ta dva pogovarjata, je sporočilno močnejša kot tisoč besed. Opozicija mora seveda to na nek način poizkušati prevpiti. In mimogrede, novinar oziroma tisti, ki je tole sliko posnel na ta način, bi si zaslužil Pulicerjevo nagrado, ga sam osebno zanjo predlagam. Zdaj sporočilo te konkretne zgodbe pa je seveda popolnoma jasno. Državni zbor kot zakonodajalec in hkrati kot temeljno politično demokratično telo, mora dati zelo jasen impulz vsem v Sloveniji, vsem institucijam, da morajo dosledno izvajati zakone. Da so vsi pred zakonom enaki, ne glede na to, koliko ima kdo kapitala na neki kaselc firmi ali pa na ne vem kateri slamnati osebi. Da torej v celoti, vsaj kar se tiče SDS, iskreno zavračamo tisto logiko, ki jo je eden od članov tranzicijske opozicije pred časom tako lepo definiral, ko je dejal, veste, takih gospodov pa ne smejo voziti v maricah. Ne, vsi morajo biti pred zakonom enaki in to mora biti temeljno politično sporočilo te seje. In to trdim, da smo tudi dosegli. Namreč to sporočilo ne zadeva samo teh preiskovalnih institucij, kot so recimo agencije, ampak v veliki meri, to posebej poudarjam, na pravosodno vejo oblasti, ki je v trenutku, ko so agencije po kadrovskih menjavah nekoč politično nastavljenih ljudi, končno začele opravljati svojo nalogo, stopili v tako imenovani beli štrajk. In pri tem mimo grede še zahtevajo večje plače.
LADIKA: Gospod Kumer, preden vas vprašam za komentar na to fotografijo, bi vas vprašal, napovedali ste,da sklepov današnjih ne boste podprli. Zakaj?
DUŠAN KUMER (SD): Najprej moram povedati, da seveda razprava o boju proti gospodarskemu kriminalu na izrednih sejah 53 dni pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami je povsem nekredibilno početje. Vlada je imela cela štiri leta in z njo seveda tudi ta vladajoča koalicija v Državnem zboru čas in priložnosti, da uresniči vse svoje obljube, ki so jih leta 2004 dali glede boja proti korupciji in klientelizmu. In če danes pogledamo po štirih letih, so rezultati porazni. Stanje je še slabše kot je bilo takrat. V teh štirih letih so se nam zgodile velike koncentracije kapitala, pri katerih je na žalost sodelovala tudi ta vlada. Če omenim samo enega od teh, to je Mercator. Se pravi, namesto da bi vlada in ta koalicija preprečevala te nespodobnosti in ta početja, je pri njih celo sodelovala. Zato seveda menim in v poslanski skupini menimo, da gre 53 dni pred volitvami s sklicevanjem teh izrednih sej za poceni reklamni politični spot vladajoče koalicije.
LADIKA: No gospod Kumer, tudi gospod Grims je pokazal sliko vašega predsednika Boruta Pahorja na obisku pri gospodu Šrotu v Laškem. Danes je bilo veliko razprave pravzaprav o tem, čigavi so tajkuni.
KUMER: Jaz mislim, da je na tej sliki moj predsednik oziroma naš predsednik Borut Pahor v izredni kondiciji, formi. In mislim, da bo po 21. septembru, ko bo prevzel vlado, v še boljši kondiciji in takrat bo slika še lepša.
LADIKA: Gospod Grims, na prejšnji seji je precej navdušenja, pravzaprav vseh požel predlog o ustanovitvi finančne policije. Vlada naj bi to možnost preučila. Ali pričakujete, da bo v prihodnjih dneh mogoče tudi ta zakonodajni predlog poslala v Državni zbor?
GRIMS: Kar se tiče finančne policije bi tukaj moral res pohvalit raziskovalno novinarstvo, ki je v tem času od zadnje seje lepo razkrinkalo dvoličnost tiste osebe iz ene od tranzicijskih opozicijskih strank, ki je to na veliko razlagala v parlamentu, hkrati je pa sama pisala recept BTC-ju, kot recimo temu čudežni deček, za lastninjenje BTC-ja. O katerem je celo sodišče presodilo, da pomeni oškodovanje malih delničarjev. To se pravi, je tudi sama ta oseba sodelovala v spornih poslih. Zdaj pa kot je običaj pri tranzicijskih, da na nek način spreminjajo pozornost. No kako se to konča bi pa samo nadaljeval pri tem, kar je gospod Kumer rekel. Če bi res prišlo do cilja, ki ga on postavlja, potem bi najbrž tisti stegnjeni palec in dominantna pozicija gospoda Boška Šrota postala stalnica v slovenski politiki. Na ta način bi očitno res ta kumulativni vendar netransparentni kapital postal gonilna sila. Sam osebno in vesel sem, da sem član SDS, ki se za to zavzema pa predlagam popolnoma nasprotno pot, to je vzpostavljanje pravne države, enakosti pred zakonom in brezpogojno zahtevati od institucij, da polno opravljajo svojo nalogo. Da so to začele šele zdaj, je pa zgodba silno enostavna. Potrebno je bilo čakati, da se je nekaterim iztekel mandat. No nekateri so hvala bogu žal prepozno odstopili sami. In ko so prišli novi ljudje na čelo teh institucij, so iznenada začeli opravljati svojo nalogo. To seveda je znana zgodba, ki pa kaže kako je bilo prej politično kadrovanje vpeto v vse pore družbe. In seveda za koga je opozicija tako na glas vpila. Kadar smo samo rekli, da bomo nekoga zamenjali, je bilo kričanje, ja politika prevzema neodvisne institucije. Kadrovski cunami in podobne neumnosti. Danes se pa točno vidi kateremu v žep in v čigavo korist je šlo to početje.
LADIKA: Samo na kratko gospod Grims, finančna policija do konca tega mandata, da ali ne?
GRIMS: Za finančno policijo se nas zavzema kar precej .Seveda pa je to zgodba, ki je ne smemo narediti na horuk, ampak jo je treba zelo pretehtati in sestaviti. Sam osebno pričakujem, da bo vlada v roku, ki ga je postavila v parlamentu, šestdeset dni od prejšnje seje, predlagala ustrezne ukrepe, v okviru možnosti države Slovenije zato, da se pač s temi postopki nadaljuje. Kajti trdno sem prepričan, da v tem trenutku Slovenija stopa po pravi poti.
LADIKA: Gospod Grims, vi podpirate ustanovitev finančne policije?
KUMER: Jaz zaenkrat bom ostal pri svojem priimku, jaz sem zaenkrat še Dušan Kumer. Jaz samo, če lahko dam eno pripombo. Tako, kot sem prej omenil, 53 dni pred volitvami, namesto, da bi mi danes razpravljali ali pa tretjega junija o rezultatih, o izsledkih vlade v boju proti korupciji in gospodarskemu kriminalu, o eventuelnih dodatnih ukrepih na področju zakonodaje, mi danes ponovno razpravljamo, vsi sklepi, ki so predlagani gredo v smeri, kaj vlada naj stori v bodoče. Jaz upam, da ne bomo 21. septembra s kakimi dodatnimi izrednimi sejami še zamudili volitev in da bo ta vlada dobila brez volitev mandat tudi po21. septembru. Skratka, še enkrat bom poudaril, ta seja tik pred volitvami je repriza iz leta 2004 z novimi obljubami, kaj vlada naj stori in ne, kaj je vlada storila v preteklem obdobju, v boju proti gospodarskemu kriminalu. Predvsem pa proti korupciji in klientelizmu. Če je danes minister Vizjak na tej seji rekel, da je klientelizem in korupcija bil del sistema, je danes to postalo s to vlado v teh zadnjih štirih letih sistem. Ne del sistema, ampak sistem upravljanja te družbe in te države. In to je slabo, predvsem za državljane in državljanke.
LADIKA: Hvala za pogovor obema. Toliko za zdaj iz parlamenta. Tajkuni bodo tudi osrednja vroča predvolilna tema.
BRATOŽ: Hvala vsem trem. O epilogih izredne seje pa jutri.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Bratož Tomaž,Ladika Dejan
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 28. 07. 2008
Termin: 22:00
Trajanje:14