Slovenija predvsem spremlja debato

Na vprašanja o pripravah slovenskega sklada za reševanje je minister Čufer danes odgovoril zgolj:  »Mi za zdaj to razpravo predvsem spremljamo, drugače pa neke vrste sklad za reševanje bank imamo v obliki slabe banke.« Temeljno načelo reševanja bank bo, da bodo morale banke, ki se bodo slabo odrezale na sistematskem pregledu, prihodnje leto najprej poskušati poiskati zasebne rešitve, šele nato pride na vrsto državna pomoč in v skrajnem primeru evropska pomoč. Od 1. avgusta veljajo nova evropska pravila o državnih pomočeh, po katerih je pred vsako javno reševalno akcijo banke obvezen bail in - to je mehanizem, ki določa, da morajo k reševanju bank prispevati tudi delničarji, podrejeni in nadrejeni upniki ter nezavarovani varčevalci.

Nezadovoljni mali delničarji

Slovenija bo ta pravila v nacionalno zakonodajo prevedla z novelo zakona o bančništvu, ki jo je vlada sprejela pretekli teden in poslala v državni zbor. Zakon je izzval buren odziv malih delničarjev, imetnikov podrejenih in hibridnih obveznic. Ti opozarjajo, da vlada s tem »retroaktivno posega v pravice imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic«, da lahko ima taka ureditev nepopravljivo škodo za celoten finančni sektor ter da bodo uporabili vsa razpoložljiva sredstva za zaščito svojih interesov. Minister Čufer na to odgovarja, da je bilo vprašanje podrejenega dolga urejeno s pravili Evropske komisije, ki veljajo od 1. avgusta. »Tako da je ta debata popolnoma zaključena,« je poudaril minister ob odhodu z današnjega zasedanja v Luksemburgu.

Zakon bo tako po Čuferjevih besedah ostal tak, kot ga je vlada sprejela.