Finance, 09.07.2010

Na današnji skupščini bodo delničarji Premogovnika Velenje na pobudo malih delničarjev, ki jih zastopa odvetnik Vladimir Bilič, glasovali o uvedbi posebnega revizorja, ki bo preveril več poslov, še posebej ceno, po kateri prodajajo premog hčerinski družbi Termoelektrarni Šoštanj. O zahtevahmalih delničarjev smo že pisali 

Delo, 08.07.2010

Zagorje - Štirim malim delničarjem izlaškega Etija na včerajšnji skupščini ni uspelo dobiti večinske podpore za niti enega od nasprotnih predlogov. To pomeni, da Marjan Kramar, Franjo Bobinac in Matjaž Lenassi ostajajo Etijevi nadzorniki, da bodo delnice še naprej vinkulirane, minimalna cena, po kateri bo Etijev sklad odkupoval lastne delnice, pa bo 25, in ne 42 evrov.

Dnevnik, 08.07.2010

Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., in ZTFI (Uradni list RS, št. 67/2007 in naslednji) ter na podlagi člena 10.3.2. Statuta družbe in določil ZGD-1 uprava družbe MERCATA, finančna družba, d.d., Ljubljana, Trg republike 3, sklicuje 20. sejo skupščine delničarjev družbe, ki bo 16. avgusta 2010 ob 9. uri v poslovnih prostorih družbe v Ljubljani, Trg republike 3, 12. nadstropje, z naslednjim dnevnim redom:

Finance, 08.07.2010

Delničarji družbe Eti Elektroelement Izlake so na včerajšnji skupščini pooblastili upravo družbe, ki jo vodi Tomaž Berginc, da lahko pridobi delnice podjetja. Pri tem najvišja nakupna vrednost delnice ne sme presegati 60 evrov, najnižja nakupna vrednost pa ne sme biti nižja od 25 evrov za delnico. Skupni delež pridobljenih delnic, skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih družba že ima, tako ne sme presegati 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe.

Večer, 08.07.2010

V skladu z veljavnim Zakonom o gospodarskih družbah ter na osnovi določil točk 5.3 in 5.4 Statuta delniške družbe PERUTNINA PTUJ d.d., uprava družbe PERUTNINA PTUJ d.d., s soglasjem nadzornega sveta, sklicuje 15. zasedanje skupščine delniške dražb« HRUTNINA PTUJ d.d., ki bo 16.08.2010, ob 13. url « slavnostni dvorani na Ptujskem gradu, Ma gradu 1,2250 Ptuj z naslednjim dnevnim redom:

Žurnal24, 08.07.2010

Izid. Proti njim je glasovala polovica delničarjev družbe Eti. Za odpoklic je potrebnih 75 odstotkov. Ljubljana. Na skupščini družbe Eti Elektro element iz Izlak je 49 odstotkov navzočih delničarjev glasovalo za odpoklic Marjana Kramarja, Franja Bobinca in Matjaža Lenassija iz nadzornega sveta (NS). "Bobinac je bil na le dveh od osmih sej NS, družba pa je imela lani 1,7 milijona evrov izgube," je razlog za odpoklic pojasnil Rajko Stankovič iz društva malih delničarjev MDS.

Manager, 07.07.2010

Po zgledu nekaterih tujih revij, med njimi ameriške revije Forbes, smo pregledali, kako uspešno so managerji pomembnejših borznih družb poskrbeli za interese svojih delničarjev. Praviloma glavni interes delničarjev je, da se jim poveča v delnice vloženo premoženje. To pravilo je sicer pri nas treba jemati s pridržkom zaradi posebnosti lastniške sestave nekaterih delniških družb. Nekatere obvladujejo delničarji, s katerimi so lastniško prepletene (kot na primer v Savi ali NFD Holdingu), v marsikaterih ima posredno ali neposredno pomemben delež država, v nekaterih prek neformalnih lastniških koalicij posamezniki obvladujejo družbe. V takih primerih prevladujoči delničarji pogosto dajejo prednost drugim interesom pred dobičkonosnostjo delnic. Tudi v teh družbah pa je še veliko malih delničarjev. Tem ni do prijateljskega kreditiranja in parkiranja in predvsem njihov interes smo imeli v mislih, ko smo razvrstili managerje po tem, koliko so naredili za delničarje. Pogledali smo donos v štiriletnem obdobju, da bi se izognili izjemnim ali naključnim nihanjem, pri izračunu donosa pa smo poleg povečanja oziroma zmanjšanja vrednosti delnice upoštevali tudi izplačane dividende. Pri razvrstitvi se nismo ozirali na to, da so podjetja iz nekaterih panog manj občutljiva za krizo, ki je pokosila delniške tečaje leta 2008. Prav tako nismo posegali v uvrstitev družb, ki so v tem obdobju dosegle visok donos, vendar je zaradi napak istih managerjev njihova prihodnost resno ogrožena ali vsaj negotova (kot na primer NFD HoldingainSave). Najbolj so obogateli Colaričevi delničarji Jože Colarič je najbolje plačani manager slovenskih borznih družb. Samo lani je za svoje delo je prejel 632 tisoč evrov bruto prejemkov (plača, nagrada, bonitete), v štirih letih več kot dva milijona evrov. Najbolj zadovoljni pa so lahko tudi delničarji Krke, ki jo vodi. Konec leta 2009 je bila njena delnica vredna 64 evrov, pol več kot štiri leta prej. Alenka Vrhovnik Težak, Aleksander Svetelšek (od 30. 8. 2009), Petrol Prejemki vseh predsednikov uprave v štirih letih: l«3B9.655evrov Prejemki 2009 (Marko Kryžanowski): 12S.9B3 evrov Prejemki 2009 (Alenka Vrhovnik Težak): 53.881 evrov Prejemki 2009 (Aleksander Svetelšek): 54.471 evrov Donos delničarjev v štirih letih: A 13,71 % Zaslužek vseh delničarjev v štirih letih: i4.iil.Bll evrov 6 Marko Rupret, Miha Lavrič (od 1. 1. 2008), Salus Prejemki predsednikov uprave v štirih letih: 950.000 evrov Prejemki 2009 (Miha Lavrič): 214.250 evrov Donos delničarjev v štirih letih: A 12,82 % Zaslužek vseh delničarjev v štirih letih: i.iii.SOlevrov 7 Žiga Debeljak, Mercator Prejemki v štirih letih: 1.226.B00 evrov Prejemki 2009: 30S.B00 evrov Donos delničarjev v štirih letih: A 9,93 % Zaslužek vseh delničarjev v štirih letih: 57.271.140 evrov B Boško Šrot, Pivovarna Laško (od 23. 7. 2009 Dušan Zorko) Prejemki v štirih letih: 1.010.017 evrov Prejemki 2009 (Boško Šrot): 26B.S62 evrov Prejemki 2009 (Dušan Zorko): SB.S91 evrov Donos delničarjev v štirih letih: T -6,68 % Izguba vseh delničarjev v štirih letih: -4.135.597 evrov 42 evrih, kar znese v povprečju več kot osemodstotni letni donos. Jože Colarič je s tem močno posekal slovenski borzni indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP, kije bil leta 2006 pri tisoč indeksnih točkah, štiri leta pozneje pa je bil tri odstotke niže, pri 980 indeksnih točkah. Res farmacevtske družbe niso med najbolj občutljivimi na krizo, toda vsi farmacevti niso bili tako uspešni kot Krka. Delnica nemškega generika Stada je denimo v istem obdobju zrasla samo za 14 odstotkov. Krka je vsako leto izplačala tudi blizu evra bruto dividende za delnico. Vsi delničarji Krke skupaj so tako, upoštevajoč kapitalski dobiček in izplačane dividende, bogatejši za 891 milijonov evrov. Dobro delo se je poznalo tudi pri rasti števila delničarjev, saj jih je družba konec lanskega leta imela več kot 81 tisoč. Osiromašeni Lovšinovi delničarji Osmoljenec lestvice je Andrej Lovšin, kije Intereuropo sicer vodil lani do konca marca. Za kratek čas ga je nasledil Zvezdan Markežič, zdaj pa ta logistični holding vodi Ernest Gortan. Lovšin sicer ni bil med najradodarneje plačanimi managerji, toda delničarji Intereurope so ostali z najdaljšim nosom. Njihovo premoženje se je od začetka leta 2006 do konca leta zmanjšalo za 113 milijonov evrov; delnica je bila konec leta 2009 vredna za 74,8 odstotka manj kot štiri leta prej. Če upoštevamo izplačane dividende, se je v štirih letih premoženje delničarjev Intereurope zmanjšalo za 65 odstotkov, kar je največ med vsemi borznimi družbami, ki smo jih primerjali. Andrej Lovšin je v družbo prišel tik pred koncem dolgega konjunkturnega cikla. Ze ko je družbo prevzel, ta ni bila v blestečem stanju, nato pa jo je vodil v močan naložbeni cikel, krona pa je bila gradnja logističnega centra v Rusiji. Posel, ki še ni končan, je družbi po nekaterih ocenah odnesel 150 milijonov evrov. Intereuropa je proti nekdanjemu vodstvu vložila tožbo, v kateri od nje zahteva 37,5 milijona evrov odškodnine. Prejemki Roberta Časarja 2009: 147.3B0 evrov Prejemki Gregorja Veselka 2009: 64.B4H evrov Donos delničarjev v štirih letih: T -8,91% Izguba vseh delničarjev v štirih letih: -36.376.2B0 evrov 10 Vinko Može, Zmago Skobir (od 5. 7. 2007), Aerodrom Ljubljana Prejemki predsednikov uprave v štirih letih: 111.101 evrov Prejemki 2009: 156.000 evrov Donos delničarjev v štirih letih ▼ -14,45% Izguba vseh delničarjev v štirih letih: -22.Blfl.521 evrov 11 Iztok Bricl, Žito Prejemki v štirih letih: %3S.BOO evrov Prejemki 2009: I5S.B00 evrov Donos delničarjev v štirih letih: ▼ -22,64% Izguba vseh delničarjev v štirih letih: Zdenko Zanoški (od 1. 1. 2008), Etol Prejemki predsednikov uprave v štirih letih: 367.1100 evrov Prejemki 2009 (Zdenko Zanoški): 1S6.B57 evrov Donos delničarjev v štirih letih: ▼ -23,75% Izguba vseh delničarjev v štirih letih: -12.114.BBB evrov vzema odgovornost, ne pa tudi plačila, saj denarja nima«. Bohoričeve delnice so bile donosne - kaj pa zdaj? Kranjska Sava je bila v obdobju, ki smo ga analizirali, v velikem naložbenem ciklu, prevzemala je podjetja, bančni viri so bili poceni. Vse to se je poznalo pri rasti delnice, hkrati pa so stabilno izplačevali dividende, v povprečju nekaj manj kot tri evre za delnico. Donos delničarjev je tako v štirih letih dosegel dobrih 42 odstotkov. Vendar je sijaj Save začel bledeti. Med drugim je Sava pomagala pri managerskem prevzemu Merkurja, saj je ob prevzemu začasno obdržala 20 odstotkov Merkurjevih delnic, vrednih več kot 100 milijonov evrov, prevzemniki pa niso bili zmožni izpolniti zaveze, da jih odkupijo. Za odkup polovice teh delnic jih zdaj Sava kreditira, še vedno pa ima v lasti 10-odstotni delež Merkurja in bo zdaj morala skupaj z bankami sanirati Merkur. Bohoriču tudi nikakor ne uspe združiti Gorenjske banke in Abanke, turistična divizija ne prinaša pričakovanega donosa, v portfelju pa nimajo dejavnosti, ki bi bila odporna na poslovne cikle. Družba se je s konzorcijem bank sicer dogovorila za reprogramiranje 150milijonskega svežnja kreditov. Največji lastnici družbe sta Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, ki imata skupaj okoli 30 odstotkov družbe, pomemben lastnik je s 6,8 odstotka Merkur, ki je v finančnih težavah, potema pa še družbe, ki jih upravljavsko ali lastniško nadzoruje Stane Valant iz NFD Holdinga. Delnice NFD Holdinga imajo angela varuha Visoko na lestvici je še NFD Holding Staneta Valanta. NFD Holding sodi med tako imenovane vzdrževane delnice. Njegovi največji lastniki, ki so z NFD navzkrižno povezani, so namreč delnice za posojila zastavili pri bankah, zato imajo interes, daje vrednost delnice čim višja. Da je nekdo spremljal tečaj delnice, potrjuje dejstvo, da je bila zadnja knjigovodska vrednost delnice 2,24 evra, na borzi pa je bil tečaj nad tri evre, kar je za tečaje holdinških družb po svetu nenavadno. NFD Holding oziroma njegovi glavni lastniki so v velikih težavah zaradi vpletenosti v poskus managerskega prevzema Istrabenza in v prihodnosti njegovi delničarji nimajo razloga za optimizem. Na lestvici sledi KD Holding Matjaža Gantarja, ki je tudi vodilni lastnik družbe. Družba je v primerjavi z drugimi finančnimi holdingi vzdržno zadolžena, dolgoročno pa bodo mali delničarji v družbi zaradi slabe likvidnosti ujeti. Franjo Bobinac, Gorenje Prejemki v štirih letih: 1„202.0Q0 evrov Prejemki 2009: 249«000 evrov Donos delničarjev v štirih letih: ▼ -32,73% Izguba vseh delničarjev v štirih letih: -31.292.200 evrov 14 Uroš Slavinec, Helios Prejemki v štirih letih: 1.026.000 evrov Prejemki 2009: 172.000 evrov Donos delničarjev v štirih letih: ▼-33,97 % Izguba vseh delničarjev v štirih letih: -80.514.582 evrov 15 Milivoj Dolar, Juteks Prejemki v štirih letih: 71B«Oflflevrov Lanski prejemki predsednika uprave: ],64.HB3 evrov Donos delničarjev v štirih letih: ▼ -57,98% Izguba vseh delničarjev v štirih letih: -43.45 1.822 evrov 16 Igor Bavčar, Bogdan Topič (od 15. 5. 2009), Istrabenz Prejemki predsednikov uprave v štirih letih: 1 .261.738 evrov Prejemki 2009 (Igor Bavčar): 157.252 evrov Prejemki 2009 (Bogdan Topič): 1 17.717 evrov Donos delničarjev v štirih letih: ▼ -64,7% Izguba vseh delničarjev v štirih letih: -1 13.342.026 evrov Petrolovi delničarji v plusu, a s kamnom okrog vratu Delnice Petrola so bile konec lanskega leta vredne dobrih osem odstotkov več kot pred štirimi leti, skupaj zdividendami pa so bili delničarji bogatejši za 13,7 odstotka. Če je podlaga za rast delnic Krke dobro delo managerja in celotne uprave, smo do uspeha zdaj že nekdanjega šefa Petrola Marka Kryžanowskega lahko zadržani. Med Petrolom in Istrabenzom seje v njegovem obdobju dogajal lastniški pingpong. Najprej je Istrabenz s svojimi nakupi vrednost Petrola navil skoraj na tisoč evrov za delnico, potem pa je Petrol s prevzemno ponudbo v Istrabenzu prišel do tretjinskega lastniškega deleža. Ker so večino delnic Petrola banke Istrabenzu zaplenile, imajo seveda interes, daje delnica vredna čim več. To je tudi eden od razlogov, da je delnica Petrola 'premagala' SBI TOP. Petrol sije s prevzemom Istrabenza na vrat pravzaprav obesil mlinski kamen, saj je moral večino naložbe odpisati. Kryžanowski je bil sicer med bolje plačanimi managerji borznih družb, kar pa ni mogoče trditi za njegovega naslednika Aleksandra Svetelška, ki se mora ubadati z njegovo zapuščino. V le dobrih petih mesecih, preden se je lani moral posloviti, je Kryžanowski zaslužil skoraj 127 tisoč evrov, Svetclškova plača pa je skoraj pol manjša. Debeljak za las premagal SBI TOP Delnice Mercatorja so bile konec lanskega leta vredne skoraj natanko toliko kot pred štirimi leti, upoštevajoč dividende pa so delničarji dosegli nekaj manj kot 10-odstotni donos. Žiga Debeljak je predsednik uprave regijsko pomembnega podjetja, ki bi delničarjem lahko zagotavljalo lep kapitalski donos. Njegova nesreča je bila, da je bil v službi Boška Srota, propadlega tajkuna. Spomnimo, 12. avgusta 2005 so se v pisarni Janeza Janše, tedanjega predsednika vlade, sestali premier, Boško Šrot in Igor Bavčar. Uradna različica dogodkov na sestanku je bila, da so govorili o širitvi na Balkan, neuradna pa da je država po tedaj ugodni ceni 153 evrov za delnico iz Mercatorja izstopila v zameno za politični vpliv v medijih. Prav politično določena cena je razlog, da ima cena Mercatorja coklo, saj banke, sedanje lastnice, pod to ceno ne morejo izstopiti, nad to ceno pa kupcev ta trenutek ni. Debeljak je sicer poslovanje Mercatorja, ta tretjino že ustvari v tujini, raztegnil skoraj po celotnem Balkanu. Pričakovanega izplena za zadaj še ni, saj je slabo poslovanje na Hrvaškem večni problem Mercatorja. 17 Andrej Lovšin, Zvezdan Markežič (od 23. 3. 2009), Ernest Gortan (od 11. 6. 2009) Intereuropa Prejemki predsednikov uprave v štirih letih: §31.000 evrov Prejemki 2009 (Andrej Lovšin): 3, 19aB72 evrov Prejemki 2009 (Zvezdan Markežič): 14.754 evrov Prejemki 2009 (Ernest Gortan): BB»B«5 evrov Donos delničarjev v štirih letih: ▼ -65,64% Izguba vseh delničarjev v štirih letih: -113.546.611 evrov Boško Šrot je finančno uničil Pivovarno Laško V začetku leta 2006 je bila delnica Pivovarne Laško vredna 30,8 evra, konec leta 2009 pa dobrih 27 evrov. V štiriletnem obdobju se je s to družbo veliko dogajalo, Boško Šrot, ki jebil do 23.7. 2009 direktor tega holdinga, pa jo je zapustil v ruševinah. Neuradne informacije iz družbe pravijo, da pred njegovim odhodom iz Pivovarne Laško ni bilo niti za plače pivovarjev. Lani je izguba skupine znašala vrtoglavih 160 milijonov evrov, okostnjaki pa še kar padajo iz omar. Izgube Pivovarne bodo sanirali še leta. Zanimivo je, da delničarji - če zanemarimo finančno opustošenje - v štiriletnem obdobju niso veliko izgubili, si pa od delnice tudi ne morejo veliko obetati. Govorimo sicer o tistih delničarjih, ki so v pivovarni ostali tudi po prevzemni ponudbi na začetku leta 2008; danes ima pivovarna še vedno okoli 8.000 delničarjev, ki jim je v današnji luči lahko žal, da ponudbe niso prevzeli. Prevzemniki, ki so bili pod nadzorom samega Boška Šrota, so namreč takrat za delnico ponudili 88 evrov, kar se takrat ni zdela bogata ponudba, saj je le malo presegala ceno na borzi. Med večjimi, ki ponudbe niso sprejeli, je bila tudi državna Kapitalska družba. Lastniki glavnine delnic so se kasneje povsem zamenjali, saj so banke Šrotovim družbam, ki niso mogle vrniti posojil, zasegle deleže. Za upravljanje Pivovarne Laško so delničarji Bošku Šrotu plačali milijon evrov, od tega je bilo odpravnine za 152.000 evrov. Poražencem niti dividende niso pomagale Delničarjem več kot polovice družb na naši lestvici seje premoženje v štirih letih zmanjšalo. Tega niso mogle popraviti niti dividende, ki so bile v nekaterih družbah kar visoke. Delnica Luke Koper je v štirih letih izgubila okoli 17 odstotkov vrednosti, izplačane dividende pa so to izgubo ublažile na slabih devet odstotkov. Tudi v Aerodromu Ljubljana je večinski lastnik država, kar pomeni nenehen pritisk za izplačilo dividend - povprečna v zadnjih štirih letih je nekaj manj kot evro, kar glede na vrednost delnice (na začetku leta 2006 je bila vredna okoli 42 evrov, štiri leta pozneje pa približno četrtino manj) ni malo. Lastništvo večjih deležev Žita je razdeljeno med Kad in Sod ter družbe, ki so povezane s KOLIKO 50 LANI STALI zaslužek 2009 (v EUR) Jože Colarič, Krka 632.000 Marko Kryžanowski, Alenka Vrhovnik Težak, Aleksander Svetelšek, Petrol Žiga Debeljak, Mercator 309.000 Janez Bohorič, Sava 299.000 Franjo Bobinac, Gorenje 249.000 Uroš Slavinec, Helios 172.000 Bojan Dremelj, Telekom Slovenije 243.000 Zdenko Zanoški, Etol 196.067 Miha Lavrič, Salus 214.250 Stane Valant, NFD Holding 199.095 Robert Časar, Gregor Veselko, Luka Koper 211.000 Zmago Skobir, Aerodrom Ljubljana 156.000 Milivoj Dolar, Juteks 164.863 Iztok Bricl, Žito 159.000 Andrej Lovšin, Zvezdan Markežič, Ernest Gortan, Intereuropa 143.UUU Matjaž Gantar, KD Group* 74.179 Vir: letna poročila družb * Matjaž Gantar je bil od 16. 11. 2009 predsednik U0. glavni izvršni direktor pa je postal Draško Veselinovič. LANSKE POCENITVE (PODRAŽITVE) sprememba plače 2009 (v %) Marko Kryžanowski, Alenka Vrhovnik . „ Težak, Aleksander Svetelšek, Petrol w Uroš Slavinec, Helios -41,7 Matjaž Gantar, KD Group -30,2 Robert Časar, Gregor Veselko, „ n 1 Luka Koper ~ M:± Andrej Lovšin, Zvezdan Markežič, „ R „ Ernest Gortan, Intereuropa " ' Franjo Bobinac, Gorenje -27,2 Zdenko Zanoški, Etol -27,1 Miha Lavrič, Salus -23,3 Stane Valant, NFD Holding -22,5 Milivoj Dolar, Juteks -22,3 Zmago Skobir, Aerodrom Ljubljana -20,4 Žiga Debeljak, Mercator -19,2 Bojan Dremelj, Telekom Slovenije -10,6 Iztok Bricl, Žito -2,4 Jože Colarič, Krka 9,9 Janez Bohorič, Sava 45 Vir: letna poročila družb KD Group. Iztok Bricl, v prejšnjem mandatu šef Žita, se je veliko ukvarjal s prestrukturiranjem in konsolidacijo skupine, oba lastnika pa sta stremela k izplačilu dividend. Povprečna štiriletna dividenda je bila skoraj štiri evre, kljub temu pa so lastniki Žita v štiriletnem obdobju izgubili blizu 23 odstotkov premoženja. Še slabše se je pisalo delničarjem Gorenja in Heliosa, ki so po štirih letih revnejši za približno tretjino. Tudi v Gorenju je vodilni lastnik Kapitalska družba, managerji družbe so prek družbe Ingor pridobili znaten delež v družbi, pomemben lastnik je še KD Group. Ker je družba kapitalsko podhranjena, trenutno poteka dokapitalizacija, kije podlaga za prestrukturiranje portfelja najetih posojil družbe. Vodilni lastnik v Heliosu je družba Zvon Ena Holding, kije zaradi prezadolženosti pasivni lastnik. V štirih letih je delnica izgubila skoraj 60 odstotkov, lahko bi še več, če delnice ne bi na borzi kupovala Abanka. Kljub trudu uprave je izpuhtelo več kot 80 milijonov premoženja delničarjev. Lastništvo Jutcksa je razdeljeno med investicijske sklade in banke, vodilni lastnik je Kapitalska družba. Delnica je v štirih letih izgubila dve tretjini vrednosti, premoženje delničarjev pa je tako manjše za več kot 43 milijonov evrov. Telekomovi delničarji revnejši za 858 milijonov Na lestvico nismo uvrstili nekdanjega predsednika uprave Telekoma Bojana Dremlja, ker v opazovanem obdobju Telekomova delnica še ni kotirala na borzi polna štiri leta. Ce bi, bi bil Dremelj blizu dna lestvice. Telekom je namreč v nekaj več kot treh letih (na borzo seje uvrstil oktobra leta 2006) izgubil več kot polovico vrednosti in kljub visokim dividendam so bili njegovi delničarji konec leta 2009 za 44 odstotkov revnejši kot ob uvrstitvi na borzo. Vsi skupaj so do takrat izgubili 858 milijonov evrov, torej le nekaj manj, kot so Krkini delničarji pridobili. Resnici na ljubo je treba povedati, da je Telekom na borzi startal zelo visoko, ker so ceno pognale kvišku napovedi o privatizaciji Telekoma, do katere potem ni prišlo. Vendar se tudi Dremelj s svojim vodenjem ni ravno izkazal. V najboljših letih je Telekom veliko denarja vložil v operaterje na Balkanu, ki pričakovanih donosov še ne prinašajo. V Drcmljevem obdobju je družba zamudila s stroškovnim čiščenjem in že dve zaporedni četrtletji posluje z izgubo. * Šef Krke Jože Colarič je v štirih letih zaslužil blizu 2,3 milijona evrov, Bavčarjev vlak smrti Igor Bavčar je moral iz Istrabenza oditi lani ob polletju. Družba se je izognila stečaju in je v prisilni poravnavi. Na začetku leta 2006 je bila delnica Istrabenza vredna 33,8 evra, konec leta 2009 pa samo še dobrih šest evrov - izgubila je torej več kot 80 odstotkov vrednosti. Upoštevajoč dividende so delničarji v tem času izgubili 64,7 odstotka premoženja. Igor Bavčarje premoženje delničarjev Istrabenza, med katerimi je bil med največjimi tudi sam, zmanjšal za 113 milijonov evrov. V najboljših časih je bila delnica vredna tudi 130 evrov, Petrol pa je v prevzemni ponudbi zanjo ponujal 110 evrov. Igor Bavčar se je med drugim zaplezal s kupovanjem Petrola po 1000 evrov za delnico in vrsto drugih s poslovno logiko nepovezanih odločitev. Če bo Istrabenz poplačal upnike iz prisilne poravnave, od nekoč ogromne družbe ne bo ostalo dosti. Za potop Istrabenza je bil Bavčar v tem obdobju nagrajen s skoraj 1,2 milijona evrov bruto prejemkov. Kdo si je najbolj znižal plačo Večini šefov pomembnejših slovenskih borznih družb so lani prejemki krepko upadli, celo več kot za petino. Medtem ko so fiksni deli prejemkov v večini primerov ostali nedotaknjeni, se je zmanjšal variabilni del plač oziroma nagrada, ki se izplača za preteklo leto. Edini manager med zanimivejšimi borznimi družbami, ki mu je bruto plača oziroma so mu bruto prejemki zrasli za desetino, je bil Jože Colarič, šef novomeške farmacevtske družbe Krka. Prejemki so se na račun izplačila dela odpravnine zvišali še Janezu Bohoriču, ki Savo vodi kar iz 'penziona', zato ta s 45-odstotno rastjo štrli iz povprečja. Poleg krize je plače klestila tudi vladna uredba o ureditvi plač družb v večinski lasti države. Lani se je v več podjetjih zgodilo, da so plače najslabše plačanih delavcev dvignili, plače managerjev pa znižali. Uprava Mercatorja je izvedla dva kroga nižanja bruto plače, uprava Bobinčevega Gorenja pa si je plače znižala po spontanem uporu zaposlenih. Dodajmo, da znižanje managerskih plač denimo za petino na dobiček podjetja nima bistvenega vpliva, ima pa demonstrativni učinek. Najbolj se je plača znižala Aleksandru Svetelšku, nasledniku Marka Kryžanowskega, skoraj za polovico. Razlog je sprejem uredbe o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti države, ki za Petrol formalno sicer ne velja. ? Marto Kryžartow$lci je odšel junija 2009» lani je bilo zato vodenje Petrola cenejše skoraj za polovico, Kako so se gibale plače v štirih letih Pred zadnjim, kriznim letom je konjunktura v preteklih letih krepko podžgala plače vodilnih managerjev, ki so bili bogato nagrajeni s fleksibilnim delom plače oziroma nagrado, ki se izplačuje za leto prej. V štirih letih je za slabih 60 odstotkov zrasla plača šefu Intereurope, poudariti pa velja, da je bila osnova nizka, zato Andrej Lovšin ni bil med visoko plačanimi managerji. Kar za 87 odstotkov se je plača leta 2008 v primerjavi z dvema letom prej zvišala tudi šefu Mercatorja Žigi Debeljaku. Vsi sicer niso imeli takšne sreče. Plača šefa Aerodroma, to mesto zdaj zaseda Zmago Skobir, je bila že leta 2008 za dobro desetino nižja kot dve leti prej plača Vinka Možeta, lani pa je bila nižja že skoraj za tretjino. Prvi mož Krke Jože Colarič je v štirih letih zaslužil 2,2 milijona evrov bruto, predsednik uprave Save 1,4 milijona evrov bruto, Gorenjev Franjo Bobinac pa 1,2 milijona evrov. Tudi vodenje večinsko državnih družba je bilo do lani lahko dobro plačana služba. Bojan Dremelj je za vodenje Telekoma Slovenije prejel slab milijon evrov bruto.

Medij: Manager
Avtorji: Tomažič Janez
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 07. 07. 2010
Stran: 44

Delo, 06.07.2010

O spornih poslih Igorja Laha izpred 14 let včeraj zaslišali tudi Dušana Mramorja - Še en sodni izvedenec Ljubljana- O trgovanju z delnicami oziroma o spornih transakcijah izpred 14 let, zaradi katerih tožilstvo očita privatizacijskemu mogotcu Igorju Lahu zlorabo položaja direktorja družbe za upravljanje Divida (bil je tudi direktor pidov Kompas Sklad i in 2), bo mnenje izdelal še en sodni izvedenec.

Delo, 06.07.2010

V izlaškem Etiju pred jutrišnjo skupščino delničarjev uprava, ki jo vodi Tomaž Berginc, in mali delničarji ostajajo v najpomembnejših točkah vsak na svojem bregu: razhajajo se glede višine odkupne cene delnic v lastni sklad, sestave nadzornega sveta in glede tega, ali je pravi čas za odpravo vinkulacije in uvrstitve Etijevih delnic v borzno kotacijo ali ni. 

Gorenjski glas, 06.07.2010

Na skupščini Telekoma Slovenije so delničarji podprli predlog uprave, da se za izplačilo dividend za lani nameni 19,5 milijona evrov oz. tri evre bruto na delnico, preostali del bilančnega dobička v višini slabih 42 milijonov evrov pa prenese v prihodnje leto.