Brez te so ostali tudi vsi trije notranji člani nadzornega sveta, ki jim mandat še teče, medtem ko so zunanji člani novega nadzornega sveta razrešnico dobili. Že na sredini seji so nadzorniki novi upravi naložili, naj v dveh tednih uvede ustrezne pravne ukrepe. Telekom Slovenije je edina slovenska delniška družba, ki je skupščino v celoti odprla za javnost - in ta je po spletu v realnem času lahko prisostvovala zanimivim razpravam. Poslovno okolje je bilo lani po besedah predsednika NS TS Tomaža Berginca izrazito zahtevno, prihodki se niso zmanjševali, so se pa zato bistveno hitreje povečevale druge kategorije, tako da se je čisti dobiček skrčil na 30 odstotkov. Neto finančni dolg se je povečal na 200 milijonov evrov, kar pa še ne pomeni, da bi bila skupina preveč zadolžena. Likvidnost ni bila nikoli kritična, zmanjšanje naložb pa v ničimer ni ovirala razvoja družbe. Za nacionalnega operaterja so dodatne težave po Berginčevih besedah predstavljale nerazumljive poteze regulatorja. Predsednik uprave TS Ivica Kranjčevič je pojasnil, da je upravno sodišče pred dnevi končno ugodilo želji TS, da v pogodbe z alternativnimi operaterji vnese garancije. Alternativni operaterji so Telekomu trenutno dolžni že 11,7 milijona evrov, poslovodstvo TS pa želi odnose z njimi urediti, saj niso le konkurenti, temveč tudi kupci; tako kot si želi stabilne regulacije, da bodo sploh lahko načrtovali. Berginc je ugotavljal, da v težkem poslovnem okolju primerni ukrepi prejšnje uprave niso bili končani, družba je bila premalo tržno agresivna, premalo je izkoriščala sinergije v Sloveniji. Prejšnja uprava bi se po njegovih besedah lahko hitreje odzivala na spremembe, prepočasne pa so bile po njegovih besedah tudi ponakupne aktivnosti v Makedoniji. Prav posle v Makedoniji in ob nakupu družbe Najdi.si so ob pomoči zunanjih revizorjev forenzično pregledali. Pri tem so ugotovili nedefinirane postopke prevzema podjetij, včasih premalo informirane nadzornike, nedefiniran način oblikovanja nakupnih cen prevzetih podjetij, pri večini družb je bila stopnja nadzora nad dražbo in manjšinskimi lastniki zelo nizka. Vse to je vodilo v navodilo upravi po preučitvi možnosti ukrepanja proti prejšnjemu poslovodstvu. V pogledu naprej je Ivica Kranjčevič ob obljubi, da bo naredil vse, da se bodo stvari obrnile, napovedal nujne strukturne in organizacijske premike, ki jih je prejšnja uprava dva ali trikrat sprožila in nikoli dokončala, združitev Telekoma in Mobitela ter prestrukturiranje vseh hčerinskih dražb v Sloveniji. Kranjčevič se zaveda pomena notranjega obveščanja, zlasti ker brez zmanjševanja stroškov ne bo šlo. Projekt prenove se bo začel 6. julija, do novembra bo pripravljen elaborat, v katerem bo opredeljeno, kako bo družba organizirana, kakšni bodo procesi in koliko bo zaposlenih. Za 1. julij prihodnje leto uprava načrtuje začetek poslovanja na novih temeljih. Poslovodstvo bo pripravilo petletni strateški načrt, že zdaj pa je jasno, da so časi hitre širitve na trge Jugovzhodne Evrope mimo, nastopa pa čas konsolidacije naložb, od katerih bodo največ pozornosti namenili tistim v Makedoniji in na Kosovu; iz Albanije in Bosne in Hercegovine pa se znajo tudi umakniti. Aleš Stergar POSLOVNA STAVBA TELEKOMA Delničarji so od 61,5 milijona evrov bilančnega dobička za dividende namenili le 19,5 milijona evrov oziroma tri evre za vsako od dobrih 6,5 milijona delnic. Preostalih skoraj 42 milijonov evrov so prenesli v naslednje leto kljub neuspešnemu poskusu (pre)malega delničarja, ki je predlagal delitev skoraj vsega dobička in osemevrske dividende. Da bi mali delničarji vsaj kaj imeli od delnic, katerih vrednost je v zadnjih letih izgubila tri četrtine svoje vrednosti, so napovedali povezovanje in izpodbojno tožbo, predsednik skupščine Stojan Zdolšek pa jim pri tem početju ni napovedal uspeha.

Medij: Delo
Avtorji: Stregar Aleš
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 02. 07. 2010 
Stran: 10