Obratno to velja za tuje indekse, saj sta, na primer, tako nemški kot ameriški borzni trg v povprečju porasla za približno 5 %. Junij je po maju torej precej boljši, saj je strah vlagateljev pred grško nezmožnostjo poplačila dolgov maja razburkal finančne trge. Bojazen pred drugim valom krize je v začetku maja povzročila pocenitve na vseh pomembnejših delniških trgih, pa tudi slovenski vzajemni skladi so prvič po lanskem juniju zabeležili neto odlive, sploh v skladih z bolj tveganimi delniškimi naložbami. Junija pa je posijalo sonce. Podatki iz tujine in Slovenije. Kot vedno so tuje borze gonile predvsem objave makroekonomskih podatkov po svetu. Tako je prodaja na drobno v ZDA v maju nepričakovano upadla, in sicer za 1,2 %, kar je bil največji mesečni padec od septembra 2009- Na drugi strani je stopnja brezposelnosti tam v maju tudi upadla na 9,7 %. Industrijska proizvodnja pa se je okrepila za 1,2 %, enako velja za tovarniška naročila in industrijsko proizvodnjo v Nemčiji, ki sta se tudi močno okrepila. Podoben scenarij se je zgodil v evroobmočju. Tam so namreč zabeležili enajsto zaporedno mesečno rast industrijske proizvodnje, kar je potisnilo letno stopnjo rasti na 9,5 %, kar je hkrati najvišja rast industrijske proizvodnje, odkar so leta 1991 začeli te podatke beležiti, potem ko je še aprila lani padec znašal kar 21,5 %.V Aziji je japonski BDP v prvem letošnjem kvartalu zrasel bolj od pričakovanj, saj se je rast na letni ravni povzpela na 5,0 %, italijanski BDP pa je na letni ravni prvič po dveh letih spet pozitiven, rast pa znaša 0,5 %. Žal Sloveniji ne gre tako dobro, saj je bila industrijska proizvodnja v aprilu glede na prejšnji mesec nižja za 2,6 %, v primerjavi z lanskim aprilom pa je bila višja za skoraj 10 %. Prav tako je Slovenija v prvem četrdetju spet zapadla v recesijo, medtem ko evrsko območje vztraja na poti rasti. Gorenje in Droga Kolinska. Gorenje je dobilo 'sponzorja', Droga Kolinska se prodaja - zanimanja za njeno prodajo naj bi bilo precej, uprava pa naj bi v zadnjem času s tem v zvezi opravila več sestankov. BARBARA ŠPACAPAN OLENŠEK vodja sektorja za razvoj investicijskega in privatnega bančništva, Probanka d.d. SBITOP VS. DAX: Rast na slovenskem borznem trgu je bila precej manjša od rasti na nemškem. Obrestne mere v tujini po pričakovanjih ostale nespremenjene. Očitno zaupanje v gospodarsko rast še ni tako trdno, da bi si monetarni šefi upali dvigovati osrednje obrestne mere. Tako je Bank of England v skladu s pričakovanji ključno obrestno mero pustila nespremenjeno, pri rekordno nizkih 0,5 %, da bi še naprej spodbujala rast ekonomije, pa tudi ECB je ohranila ključno obrestno mero nespremenjeno, pri 1,00 %. Prav tako je japonska centralna banka ohranila svojo ključno obrestno mero pri 0,10 %. Zaradi grške finančne krize je torej malo verjetno, da bi katera od večjih centralnih bank letos poostrila monetarno politiko, pa tudi naslednje leto je še vedno vprašljivo. Slovenske dividende še vedno v ospredju. Čeprav le-te ne vplivajo veliko na samo gibanje tečajev, pa ostajajo osrednja tema dogajanja na slovenskem borznem trgu Zanimiva novica prihaja s strani Društva Mali delničarji-Skupaj smo močnejši, ki je za skupščino družbe Žito podala nasprotni predlog glede delitve dobička. Namesto predlaganih 3,05 EUR dividende na delnico v društvu predlagajo 12,00 EUR bruto dividende na delnico, predvsem zaradi rasti dobička družbe v letih 2008 in 2009-Nasprotno so delničarji Banke Koper na skupščini odločili, da gre za dividende skoraj ves dobiček banke. Tudi celjski Etol, ki je lansko leto zaključil z 2,4 milijona evrov Direktor Mednarodne finančne korporacije IFC in predsednik uprave Gorenja sta v Velenju podpisala dogovor o 25 milijonov EUR visokem vložku v lastniški kapital Gorenja, izgube, bo delničarjem kljub temu namenil 2,5 evra bruto dividende na delnico. Potrjena je bila tudi dividenda v višini 3,2 EUR za delničarje Save in proti koncu tedna tudi predlagana dividenda za delničarje Krke v višini 1,1 EUR. Gorenje je dobilo 'sponzorja', Droga Kolinska se prodaja. Direktor Mednarodne finančne korporacije IFC in predsednik uprave Gorenja sta v Velenju podpisala dogovor o 25 milijonov EUR visokem vložku v lastniški kapital Gorenja, kar bo omogočilo prestrukturiranje družbe, hitrejši razvoj okolju prijaznih izdelkov in storitev ter ohranjanje delovnih mest v jugovzhodni Evropi. Hkrati naj bi IFC Gorenju omogočil kredit v višini 50 milijonov EUR, s sodelovanjem drugih bank pa še kredit v višini do 100 milijonov EUR. S tem naj bi Gorenje posodobilo poslovne procese z namenom izboljšanja AELG: Delnica Aerodroma je beležila nadpovprečno rast v višini 4 %. PETG: Ena izmed redkih delnic z negativnim predznakom je bila delnica Petrola. GRVG: Vlagatelji navdušenja nad vložkom v kapital Gorenja niso izkazali. MELR: Verjetno zaradi predlagane dividende je nadpovprečno porasla tudi delnica Mercatorja. Vlagatelji se osredotočajo na objave podatkov, vendar kljub zelenim valom ne potisnejo borznih indeksov čez črto, ki se je zarisala na začetku leta. konkurenčnosti izdelkov, krepitve ponudbe visokocenovnih izdelkov in izboljšanja produktivnosti. Kljub temu ta novica ni vplivala na delnico Gorenja, ki je v zadnjih dveh tednih rahlo upadla. Na drugi strani pa se prodaja Droga Kolinska: zanimanja za njeno prodajo naj bi bilo precej, uprava pa naj bi v zadnjem času s tem v zvezi opravila več sestankov. Nekatere ponudbe bi naj že prispele, in sicer od štirih družb. Nafta in evro se krepita. Kljub temu, da imajo vlagatelji po svetu malo zaupanja v sposobnost Evrope, da uspešno reši dolžniško krizo, pa so uspešno izvedene dražbe državnih obveznic Španije in Portugalske ter pozitivne napovedi za evropski BDP, ki jih je dala ECB, precej izboljšale razpoloženje na trgih, posledično tudi na slovenskem. Trenutna krepitev zaupanja v gospodarsko rast je podražilo nafto in evro, navzgor pa sta ju potiskala pozitivna gibanja na borznih trgih in optimizem vlagateljev v gospodarsko okrevanje. Poletje se začenja. Čeprav so skrbi v zvezi z javnimi financami posameznih evropskih držav in posledično vrednostjo evra še vedno prisotne, očitno tako vroča tema, kot so bile maja, niso več. Vlagatelji se osredotočajo na objave podatkov, vendar kljub zelenim valom ne potisnejo borznih indeksov čez črto, ki se je zarisala na začetku leta. Enako velja za slovenski borzni indeks, ki je pod gladino za celo debelo desetino od začetka letošnjega leta. Trenutno je korekcija med gibanjem domačih in tujih delnic precej visoka, vendar pravilo pogosto ne drži. Glede na prihajajoče mrtvilo, ki je značilno za poletne mesece, lahko pričakujemo, da bo glavna gonilna sila dogajanja na slovenskem borznem trgu dogajanje v tujini. ■

Medij: Kapital
Avtorji: Špacapan Olenšek Barbara
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Borzni komentar
Datum: 21. 06. 2010 
Stran: 8