Uprava družbe delničarjem predlaga, naj ostane 496.000 evrov bilančnega dobička iz leta 2009 nerazporejenega. Hkrati predlaga skupščini, naj pooblasti poslovodstvo, da začne v imenu in za račun družbe kupovati lastne delnice. Namen takega kupovanja je povečati premoženje družbe in nagrajevati upravni odbor. Na isti seji bodo delničarji odločali tudi o prehodu na enotirni organ upravljanja - na ustanovitev upravnega odbora, ki bo nadomestil upravo in nadzorni svet hkrati. Če bodo obveljali od uprave predlagani (in z nadzorniki usklajeni) sklepi, potem bodo delničarji čez mesec dni odločali najprej o predčasnem prenehanju mandata članom nadzornega sveta, ki ga vodi Stanislav Valant. Zatem pa bodo sprejemali sklep, s katerim bodo imenovali sprva štiričlanski upravni odbor. Vanj so predlagali Stanislava Valanta (ki naj bi pozneje postal predsednik), Čedomila Vojniča (ki mu bo prenehala funkcija predsednika uprave in bo postal glavni izvršni direktor družbe) in sprva še dva člana: Miran Kraševec, sicer svetovalec za naložbe v NFD Holding, in Antonija Pire, sicer direktorica KC Strateški kontroling iz Save. Pozneje naj bi upravni odbor pridobil še petega člana. »V primeru tako visoke koncentracije lastništva je smiselen prehod na enotirni sistem upravljanja, saj je učinkovitejši, zahteva manj procedur, in to je glavni razlog za spremembo. Na enotirni sistem je prešlo kar nekaj družb, ker omogoča večjo učinkovitost za delovanje uprave in prevzemanje odgovornosti s strani upravnega odbora,« je za Delo povedal Stanislav Valant. Na vprašanje, zakaj se družba v takšnih razmerah odloča za nakup lastnih delnic, pa je Valant odgovoril, da so se za ta institut odločili za primer, če bi kdo od malih delničarjev želel prodajati delnice, saj se zdi tak nakup primeren. Seveda bo poslovodstvo dobilo določene omejitve. Kupovali jih bodo lahko po največ knjigovodski ceni, ki je konec lanskega leta znašala 5,60 evra za delnico (najnižja napisana cena navzdol pa je en cent). Družba bo lahko imela v lasti največ deset odstotkov (1,6 milijona) lastnih delnic, sicer pa jih bo lahko po posebnih pogojih tudi prodajala. Iz tega lahko izračunamo, da znaša knjigovodska vrednost Bernardinovih delnic skupaj nekaj manj kot 90 milijonov evrov. Kljub predvidenemu kupovanju lastnih delnic pa bo poslovodstvo družbe v prihodnjih nekaj mesecih pripravilo projekt dezinvestiranja. Boris Šuligoj Stanislav Valant Stanislav Valant ni hotel komentirati, kaj bi bilo najprimerneje narediti pri načrtovani prodaji Istrabenzovega premoženja. »Poznam več scenarijev, na njihovo izvedbo ne morem vplivati, in dokler se nekatere stvari ne zgodijo, nočem komentirati. Istrabenz je tako in tako predvsem politični projekt. Če bi bil ekonomski, bi se zgodil v dveh mesecih in po povsem drugem scenariju. Škoda, saj ekonomska podlaga Istrabenza ni slaba. Ima dovolj premoženja za poravnavo računov. Banke bi morale počakati. Če bodo počakale, bodo dobile svojih pet odstotkov obresti, prihodnje leto pa bodo z lahkoto poplačane, ker bo mogoče premoženje prodajati po tretjino višji ceni. Vse je stvar (državne) politike. Takšno okolje ni ekonomsko spodbudno,« je ugotovil Valant.

Medij: Delo
Avtorji: Pavlin Barbara
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 01. 07. 2010 
Stran: 9