Danes je jasno, da razlogov za tako temačen scenarij -v prihodnjih dveh letih naj bi se zavod, če nebo korenitih varčevalno-sistemskih ukrepov, zadolžil za skoraj 500 milijonov evrov - ni (več). Tako so člani skupščine zavoda na včerajšnji seji sklenili, da mora upravni odbor ZZZS poslovanje zdravstvene blagajne spremljati še naprej in, če bo treba, tudi ukrepati. Ključna prelomnica pri oceni nemirnega finančnega .valovanja v zdravstvu bo avgust. Če bodo takrat številke (znova) skrb vzbujajoče, bo zavod pripravil predlog rebalansa finančnega načrta zato leto, ki naj bi ga tako upravni odbor kot skupščina obravnavala že septembra. Člani skupščine so takšen predlog sprejeli soglasno, pred glasovanjem pa so vendarle opozorili, da nenehno spreminjajoče se projekcije, ki zavodu enkrat napovedujejo potop, drugič pa najbrž umirjeno plovbo, otežujejo njihovo delo in onemogočajo verodostojnost odločanja. Napovedi o rdečih številkah so se sicer začele umirjati že aprila. Včeraj je generalni direktor ZZZS Samo Fakin dejal, da izguba konec leta ne bo presegla 12 milijonov evrov, a bo zavod porabil vse rezerve iz preteklih let. »Nikakršne bojazni ni, da bi do konca leta in tudi še najmanj do sredine prihodnjega izvedli kakršno koli krčenje,« je zagotovil. Pri tem pa vendarle opozoril, da bo to odvisno od ukrepov na sistemski ravni. Minister za zdravje Dorjan Marušič, ki je bil navzoč na celotni seji skupščine, je to priložnost izkoristil za predstavitev razvojne vizije v zdravstvu - z vidika ohranjanja vzdržnosti sistema. Čeprav poudarja, da so ekonomske razmere na Slovenskem letos izrazito nestabilne, kar občuti tudi ZZZS, je ponovil svojo oceno iz marca, da finančni fiasko zdravstvene blagajne nikakor ne bo tolikšen, kot bi lahko sodili po prvotnih alarmantnih napovedih. Čas za prevetritev pravic »Smo v kritični situaciji, v kateri bo treba iskati rezerve znotraj sistema - da bo mogoče državljanom zagotoviti to, kar pričakujejo,« je menil Marušič. Po njegovem prepričanju je, poleg priprave, sprejetja in uveljavitve zakonodajnih sprememb, čas za prevetritev zdravstvenih pravic in nedvoumno presojo o tem, kaj sodi v košarico zdravstvenih pravic. Na vidiku je tudi razprava o prihodnji vlogi prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic. Možnosti so tri: nespremenjeno stanje, prenos pod okrilje ZZZS ali uvedba novih oblik zavarovanj, ki presegajo nabor pravic, pokritih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kot ključne v sistemu je Marušič omenil tudi strukturne spremembe, ki da bodo pripomogle k racionalizaciji zdravstvene dejavnosti in uresničevanju ukrepov, s katerim se bodo povečale učinkovitost, kakovost in varnost v zdravstveni dejavnosti. »Upam, da bomo skupaj zmogli toliko vizionarstva, da bomo uspešno in učinkovito dopolnili sedanji sistem.« Ob tem pa je Marušič vodstvu ZZ-ZS ponudil izziv. Zavod bi se po njegovem prepričanju moral v bližnji prihodnosti spremeniti v (bolj) aktivnega strateškega naročnika. Vsakoletni dogovori z izvajalci zdravstvenih storitev bi morali še bolj temeljiti na dogovorih z izvajalci, v katerih bodo vrednotili ključne dosežke v zdravstveni sferi - hitro, učinkovito, kakovostno in varno skrb za paciente. Diana Zajec ■■.■■ www.defo.si Ena izmed še negotovih varčevalnih rešitev, s katerim naj bi pomagali zakrpati zdravstveno finančno vrečo, so tudi zdravniška dežurstva. Po predlogu ZZZS naj bi samo v tem segmentu zagotovili prihranek v višini 12,7 milijona evrov na leto. Toda slovenski zdravniki, kot je včeraj sporočil Fides ministru za zdravje, ne privolijo »v politično, družbeno in ekonomsko podcenjevanje zdravniške odgovornosti, strokovnosti in skrbi za zdravje Slovencev«. Minister Marušič pa scenarija za razplet tega problema še ni hotel napovedati. »Počakajmo, da bomo videli, kakšna bo usoda zakona.«

Medij: Delo
Avtorji: Zajec Diana
Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 22. 06. 2010 
Stran: 4