Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, ter na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja ter poslovni izid pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja. To je tudi najpogostejša oblika revizije pri nas, saj je za družbe, ki presežejo kriterije, določene v zakonu o gospodarskih družbah, obvezna. Drugi posli dajanja zagotovil so posli, v katerih strokovnjak oblikuje sklep, ki je namenjen povečanju stopnje zaupanja predvidenih uporabnikov, ki niso odgovorna oseba, o izidu ovrednotenja ali merjenja obravnavane zadeve na podlagi sodil. Posli opravljanja dogovorjenih postopkov pa so posli, v katerih revizor izvede postopke revizijske narave, za katere se je dogovoril z organizacijo in kako tretjo osebo, nato pa poroča o dejanskih ugotovitvah. Prejemniki poročila morajo na podlagi revizorjevega poročila sami oblikovati sklepe. Poročilo je omejeno na tiste stranke, ki so se dogovorile za postopke, saj bi si drugi, ki ne poznajo razlogov zanje, njihove izsledke lahko napačno razlagali. Ali se je zaradi krize in recesije revidiranje finančnih podjetij poostrilo in se je zato odgovornost revizorja pri revidiranju gospodarskih družbah ali finančnih institucijah posledično povečala? Zaradi krize in recesije je revizor izvedbo revizije moral načrtovati nekoliko drugače. Odgovornost revizorja je nekoliko bolj poudarjena in postavljena v ospredje, se pa v osnovi njegova odgovornost ni spremenila. Revizor je odgovoren za sestavo revizijskega poročila in oblikovanje mnenja o računovodskih izkazih. Celotno poslovno življenje je prežeto s tveganjem. Vsakdo želi svoje tveganje zmanjšati, zato uporablja razne rešitve in pripomočke. Med njimi ima vidno mesto zunanje nadziranje v obliki revizije. Upniki podjetja bodo svoje tveganje zmanjševali s pravočasnim spoznavanjem položaja dolžnika, to je podjetja. Zato bodo udeleženci v poslovnem procesu, da bi se izognili tveganju, uporabljali računovodska poročila, ki so jih pregledali zunanji revizorji, ki so nepristranski in neodvisni ocenjevalci resničnosti ter poštenosti poročanja v računovodskih poročilih. Revizorju je naloženo, da objektivno in nepristransko presodi, ali/in koliko računovodski izkazi kažejo resnično in pošteno sliko poslovanja podjetja v preteklem poslovnem letu. Iz te njegove naloge tudi izhaja njegova odgovornost do uporabnikov revizijskih poročil. Kaj je podlaga za revidiranje pri revidiranju računovodskih izkazov? Revidiranje mora potekati na način, določen z zakonom o revidiranju, mednarodnimi revizijskimi standardi in drugimi pravili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, temeljnimi revizijskimi načeli in drugimi pravili revidiranja, ki jih sprejema inštitut, ter drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb, oziroma druge oblike revizije in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi. Storitve revidiranja lahko opravijo samo revizijske družbe. V imenu revizijske družbe lahko revidiranje opravijo samo osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja. Navadni ljudje si delo revizorja predstavljamo kot nekakšno finančno policijo. Kako pravzaprav poteka? Osnovna naloga revizorja je poročati širši javnosti o finančnem položaju podjetja. Revizor nima možnosti sankcioniranja podjetja ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih. Tukaj je tudi ključna razlika med revizorjem in inšpektorji ali finančno policijo, kot ste jo poimenovali. Če revizor med revizijo ugotovi nepravilnosti, ima podjetje možnost te odpraviti. Revizija je sestavljena iz več faz. Samo načrtovanje revizije se začne že v postopku sprejema revizijskega posla. Že v tej fazi se moramo spoznati z naročnikom, da znamo oceniti obseg dela. V fazi načrtovanja izdelamo revizijski načrt, ki zajema pridobitev splošnih informacij o naročniku, oceno tveganja, vzorčenje in izdelavo revizijskega programa. Revizijski postopki so razdeljeni v tri vsebinske sklope: preizkušanje notranjih kontrol - notranje kontrole so usmeritve in postopki za zagotavljanje, da bodo cilji podjetja doseženi. Ti postopki se zagotavljajo s pravilnim odobravanjem poslov, ustreznim ločevanjem dolžnosti, oblikovanjem in uporabljanjem ustreznih listin in evidenc, neodvisnim preverjanjem delovanja... Preizkušanje notranjih kontrol revizorju pomaga oceniti tveganja, ki so povezana s točnostjo prikazanih podatkov v računovodskih poročilih. Na ravni podjetja pa je povezava med izsledki pri notranjih kontrolah in preizkušanjem podatkov v obsegu preizkušanja posameznih postavk. V primeru, da ugotovimo, da notranje kontrole delujejo zanesljivo, je vzorec preizkušenih postavk bistveno manjši kot v primeru, ko ugotovimo, da notranje kontrole ne delujejo. Preizkušanje podatkov v računovodskih izkazih pa pomeni testiranje posameznih postavk, izkazanih v računovodskih poročilih. Pri tem revizor izhaja iz pomembnosti glede na ugotovitve pri prvih dveh fazah revizije. Ta faza se opravlja, ko so izdelani računovodski izkazi, to je nekje od februarja do junija naslednje leto za preteklo leto. Na koncu ostane revizorju še izdelava poročila. Revizor lahko na osnovi opravljene revizije poda različne oblike mnenja, med drugim pozitivno poročilo, prilagojeno poročilo, mnenje s pridržki ali odklonilno mnenje. S tem, ko je revizor izdal poročilo, je opravil svoje delo in tako je njegovo poročilo namenjeno sirsi javnosti. Gabrijela Kamenšek

Medij: Dnevnik
Avtorji: Tifengraber Vlasta
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Priloga
Datum: 28. 06. 2010 
Stran: 40