Delo, 06.07.2010
V izlaškem Etiju pred jutrišnjo skupščino delničarjev uprava, ki jo vodi Tomaž Berginc, in mali delničarji ostajajo v najpomembnejših točkah vsak na svojem bregu: razhajajo se glede višine odkupne cene delnic v lastni sklad, sestave nadzornega sveta in glede tega, ali je pravi čas za odpravo vinkulacije in uvrstitve Etijevih delnic v borzno kotacijo ali ni.
Mali delničarji Gabrijel Brezovar iz GIP Beton MTO, Bogomir Mumelj, Branko Medija in Nataša Lipovšek menijo, da 42 evrov (do največ 60 evrov) za delnico kot odkupna cena za sklad lastnih delnic ni pretirana, saj je to dve tretjini knjigovodske cene delnice. Uprava Etija je nasprotno ugotovila, da bi bila cena 42 evrov za delnico »škodljiva za male delničarje«. Medtem ko so mali delničarji mnenje uprave ocenili za zavajajoče, so v Etijevi pravni službi za Delo svoje stališče pojasnili: »Ker omembe vrednega obsega trgovanja z delnicami že dlje časa ni, menimo, da je treba dopustiti dovolj širok razpon, da se bo v njem oblikovala cena, ki bo glede na razmere najkorektnejša do družbe in do vseh delničarjev - tudi tistih, ki iz družbe nočejo izstopiti'.« Če bi (jila minimalna odkupna cena de/nice postavljena previsoko, po njihovem mnenju obstaja velika verjetnost, da bi svoje delnice želeli prodati tudi večji delničarji: »To bi zaradi proporcionalnega odkupa v primeru enake ponujene cene pomenilo, da bi vsak delničar prodal le nekaj odstotkov svojih delnic. Zato bi pri malih delničarjih stroški transakcije lahko predstavljali tolikšen delež vrednosti prodaje, da bi bila ta neracionalna.« Še zlasti zanimiva bo jutrišnja odločitev o treh vidnih članih Etijevega nadzornega sveta: o prvem nadzorniku, bivšem predsedniku uprave NLB, domačinu z Izlak Marjanu Kramarju, o Matjažu Lenassiju in Franju Bobincu. Štirje mali delničarji menijo, da jih je treba zaradi prevelike obremenjenosti z drugimi zadevami razrešiti. Notranji lastniki Etija obvladujejo 48-odstotni lastniški delež, druge fizične in prave osebe imajo 14,2-odstotnega, po 12 odstotkov pripada Finemi in Maksima Holdingu, desetina družbi Jean Muller, tri odstotke pa je lastnih delnic. Z odpravo vinkulacije delnic, kot v nasprotju z upravo in nadzorniki še predlagajo Etijevi mali delničarji, bi se odkupna cena delnice povišala, uvrstitev na borzo pa izboljšala njeno likvidnost.
Medij: Delo
Avtorji: P. M.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Na kratko
Datum: 06. 07. 2010
Stran: 11