Na predlog države pa si bodo delničarji zdaj razdelili 2,59 milijona evrov dividend. Pri tem bo država samo iz naslova prednostnih participativnih delnic prejela 1 ,37 milijona evrov dividend, medtem ko bi jih po prvotnem predlogu okoli milijon evrov. Lastniki navadnih delnic si bodo na predlog države razdelili 1,22 milijona evrov dividend, preostali bilančni dobiček pa bodo namenili v druge rezerve. Nekateri mali delničarji in tudi uprava z Zmagom Skobirjem na čelu so opozarjali, da bi lahko izplačilo višjih dividend upočasnilo nadaljnji razvoj družbe in načrtovane investicije. »Lastniki imajo pravico do dviga dividend, to pravico so izkoristili, večina je glasovala za. Z bilančnim dobičkom, ki ne gre za izplačilo dividend, Aerodrom Ljubljana financira svoje naložbe in razvoj. Trenutno je še posebno pomembno, da krizi navkljub ne zaustavljamo ključnih naložb in da sledimo srednjeročnemu razvojnemu načrtu. To je pomemben pogoj za uresničevanje vizije Aerodroma Ljubljana in za dolgoročno zagotavljanje primernih in stabilnih donosov za vlagatelje,« je po skupščini povedal Skobir. V letu 2009 je Aerodrom Ljubljana ustvaril 33,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 15 odstotkov manj kot v letu 2008. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, kako učinkovito podjetje posluje, se je lani zmanjšal za 28,6 odstotka, na 13,75 milijona evrov. V obravnavanem obdobju je dobiček iz poslovanja (EBIT) padel za skoraj 43 odstotkov, na 7,5 milijona evrov. Čisti dobiček Aerodroma pa seje skoraj prepolovil, na 6,1 milijona evrov.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Hren Barbara
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 24. 06. 2010 
Stran: 23