LETA 2007] Prejšnja leta smo opazovali nenehno erozijo tržnegNLB med najbolj agresivnimi, ( deleža najvcčjc banke, lan i pa seje trg obrnil v njeno koristypo drugim odžrla največji kos H Peter Zalaznik_________financeig)flnance.siRast bilančne vsote, pred-vsem pa posojil nebankamJe bila tako silovita, da jeBanka Slovenije ob vseostrejših mednarodnihrazmerah na finančnihtrgih konec leta posegla poomejevalnih ukrepih.Bilančnavsota 22 proučeva-nih bank, od katerihje ena po-družnica (BKS Bank), m dvehhranilnicje konec prejšnjega le-ta znašala dobrih 126,8 odstotkaBDP

INTERVJU] France Arhar, predsednik uprave Unicredit banke o dogajanju v domač~m bančnem sistemu • H Monika Weiss. Petra Sovdatfinance(S>finance.si____________5 predsednikom upraveUnicredit banke SlovenijaFrancetom Arharjem smogovorili o kotaciji NLB inprivlačnosti sedeža MarjanaKramarja, zdrsih in uspehihvlade, (ne)škodljivosti nereše-ne sukcesije in nacionalneminteresu za gospodarstvo, inseveda - o tajkunih.Tajkuni in bankeQ V aktualni debati o tajku-nih se poudarja vloga bank, kiso zagotovile posojila za izpe-Ijavo poslov, torej menedžer-skih prevzemov. Ste bančnilds tem financiranjem resničnopreveč izpostavili banke? Stebili preveč lahkomiselni?Dejstvo je, da bi se brez bank tiposli težko realizirali. Unicreditbanke pri nobeni od aktualnihzgodb ni bilo. Vvseh smo bili ne-posredno zaprošeni za posojila, ajih nismo dali. Pozneje so nas tu-dibanke, ki so te posle financirale- o konkurenci ne bom govoril, ave se, katere so to - vabile k so-delovanjuvkreditnem sindikatu,toda nismo sodelovali.HZakaj ne?Razlogi so formalni in vsebinski.Prvi formalni razlogje zakono-daja. Prevzemna zakonodajajejasno določena in ima zelo krat-ke roke. Ko prevzemnik napoveprevzem, mora v vsega 30 dnehpredložiti bančno garancijo.A kdo bo šel v tak dolgoročni,nekaj stomilijonski posel brez skrbnega pregleda (due dilli-gence) prevzemnika in tarče?Kakobostevnekaj tednihprido-bili zadosti kakovostne podatkeza presojo tveganj? Pri nas bizaradi višine zneskov moralafinanciranje potrditi kreditniodbor in nadzorni svet Unic-redit Skupine, ki pa zahtevatapodrobne podatke, m zadeve setako že časovno ne izidejo.13 Kaj paje bil vsebinski ra-zlog, da niste sodelovali?Rezultatiprojekcij. Gre zadolgo-ročna, vsaj desetletna posojilnarazmerja z neko eldpo, zato mo-ramo nujno opraviti projekcije.V začetku je vsak dober, čas paprinese presenečenja. Poglejte,kakšne so bile še maja lani napo-vedi Evropske centralne banke inkakšen obrat seje zgodil v nekajmesecih! Unicreditbankaimavtujini analitske oddelke, ki so ponovem odgovorni za panoge, neveč za posamezne trge, denimoslovenskega. Posojilojemalcapresodijo prek njegovih kon-kurenčnih pozicij znotraj svojepanoge doma in v tujini, prekmožnosti, da bo sam tarča pre-vzema in v kontekstu dogajanjana denamih trgih. In ti rezultati,ki niso vezani na rezime mene-džerjev in razne »emocije«, so zanas jeziček na tehtnici.Q Torej banke v tuji lasti tehposlov ne bi kreditirale, kerso tvegani. So torej domačibanldrji lahkomiselni?Rekel sem, da ne poznam tu-jih bank, ki bi se za tako visokeposle odločale ad hoc, pravzapravv nekaj dneh, brez skrbnihpregledov. Lahkomiselnostikonkurentov na našem trgune morem presojati, njihovihpostopkov ne poznam. Je panjihov pogost argument ta,češ, saj skrbni pregled ni po-treben, ker te ekipe Ijudi vendarpoznamo in jim zaupamo. Obtem le podatek, daje vrednostteh posojilnih poslov po ocenicentralne banke blizu 1,5 mili-jarde evrov.Q Kakšen scenary vidite zapodjetja, ki so bila menedžer-sko prevzeta?Večkrat se mi zastavi vprašanje,ali ni morda naslednji korak no-vo lastništvo, in to v kratkem.Gre namreč za družbe, ki imajoogromne tržne deleže, da ne re-čem monopole, in nikjervtujmitakšnih igralcev ne boste dobili.Zato so po mojem zanimivi zaglobalne koncerne - vprašanjeje, za kolikšno ceno.OlKajpabanke,ldimajozaza-varovaiye praviloma vredno-stne papirje teh podjety?Dokler podjetja poslujejo dobro,invečinajih zdaj posluje dobro,ni panike. Če pa sojim banke dale večletne moratorije zaodplače-vanje posojil, sta negotovost intveganje bankveliko večja. Splohv kontekstu dogajanj na finanč-nih trgih, kjer kratkoročno še nivideti premikov na bolje.H Ker so bile financerke »taj-kunov« tudi oziroma pred-vsem banke v pretežni dr-žavni lasti, ali ne gre zdaj priobsojanju tajkunov za nekevrste sprenevedanje vlade?Tega ne bi komentiral. ~- Ą nio Pri nasše- še- n» nic ĄAin oznajekjernl ~~ kimnasoin jih les', > Tako pravi France Arhar. 0 kotaciji NLB in zlomu našihbankHAli prepoznavate vladnostrategijo na področju ban-čništva? Država je najpo-meinbnejšalastnicadveh naj-večjih bank, NLB in NKBM,prek Triglavaje pomembnasolastnica tretje največjeAbanke.Je ne poznam. Za zdaj je ne za-znavam. Pa tudi sicer nimamostrategije o prodaji premoženja,karje zelo slabo, ker nijasne stra-tegije, kam naj denar iz kupningre. Je perspektiva le sprotnopolnjenje pokojninskega sklada?So možnostf, da denar oplemenitimo tako, da ga naložimo, mordacelo v tujino? Norvežani imajodenimo denar iz naftnih dobič-kov v posebnem skladu, ki so gadalivupravljanje menedžmentu,izbranem na mednarodnem raz-pisu, in rezultati so dobri. Cesapodobnega pri nas ni.Q Kljub temu politika, oči-tno stihijsko, kroji usodobank. Državaje ključna priodločitvi o povezavi Abankez Goreiysko banko. Finančniministerje pred kratkim re-ševal dokapitalizacyo NLB zobljubo, dabodo delnice NLBzačele kotirati na borzi.0 kotaciji NLB govoriin zelo zelotežko. Bi pa želel poudariti, daso banke daleč najbolj občutljivein najbolj regulirane instituci-je. Tudi ugledna študija skupi-ne sedmih najbogatejših bank ogibanju delnic, tudi bančnih, vZDA in Evropi v zadnj ih sto letihjasno kaže, da se bank dotaknevsaka kriza, pa če so neposrednovpletene ali ne, njihovi donosizgrmijo daleč pod povprečnevrednosti.3 Torej niste za kotacijoNLB?Moji kolegi guvernerji so me žepred leti poučili, da je najboljprimerno, če so v lastništvubank strateški lastniki finanč-ni posredniki, ki se razumejo inznajo tudi efektivno kontrolira-ti. Pri bankah gre za sistemskotveganje: če se eni banki godislabo, čutijo to vse. Spomnim sepanike ob stečajubanke Triglav.Poglejte kaj se dogaja, ko so globalno upadle vrednosti bančnihdelnic zaveč kot 50 odstotkov.V Sloveniji ni prave predstaveo bankah. Pri nas še nobena fi-zična oseba - še nobena! - ni ničizgubila v banki. A ta predstavain ta evforija o bankah trdnj avahz neomejeno količino denarjanista na pravih temeljih. Maloje držav, kjer prebivalstvo niobčutilo zloma bank.Q Pa se pri nas to lahkozgodi?Noben trg ni izjema. Spomrdte sena bančne krize, ki so se zgodileodkar je Slovenija samostojna.Bile so tudi v Spanrji, Skandina-viji, na Hrvaškem, Ceškem, v Ru-siji, Turčiji, Aziji. Prav zaradi tehspoznanj govori Maastrichtskapogodba o odgovornosti državčlanic zafinančno stabilnost. Zeče bi se zgodil kakšen nov padec,šok na denamih trgih, bi bil raz-mislek pri nas povsem drugačen.Pri nas se nihče ne sprašuje, kjeje vama meja, kaksnaje bonitetabank in od kod banke ponujajotake obresti. Podobnoje bilo predleti ob stečaju Stajerske hranilni-ce. Tudi ugledni profesorji eko-nomije so me spraševali, kakonaj dobijo denar nazaj. Ko semjih vprašal, zakaj neki so kot po-znavalci ekonomskih zakonito-sti vlagali tj a tako visoke zneske,so se izgovorili na super visokeobrestne mere za depozite.Q Pa naše banke res niso ime-le v portfeljih drugorazrednihhipotekarnih obveznic?Ne poznam portfeljev konku-renčnih bank. Dejstvo paje, daje bilo prejšnje leto nenormalno, sajso banke zaradi dveh institucio-nalnih potez prišle do ogromnodenarja. Marcaje država na trgdala milijardno evroobveznicoin z večino kupnine prav ban-kam predčasno poplačala staredolgove z manj ugodno obrestnomero, tudi obveznice. Aprila paje prišlo na trg še 3,6 milijardeevrov iz naslova poplačila blagaj -niških zapisov Banke Slovenije.Glavnino tega denarja so bankeporabile za dodatno posojilno po-nudbo, veliko pa so vložile tudi vrazne vrednostne papirje, saj šeni bilo zaznati krize na borznihtrgih. Delež vrednostnih papir-jev je v premoženjski bilancibank lani zrasel kar na 17 do 20odstotkov.Q Tako velik delež vredno-stnih papirjev se ob turbulen-ci oziroma padcih na borzahkaže kot slaba naložba. Kolikobodo na ta račun maiyši do-bički bank?Prav od lani imajo vrednostnipapirji zelo velik vpliv na bilan-ce uspehabank, saj so se začelivbilancah voditi po pošteni tržnivrednosti. Kerje vrednost doma-čega kapitalskega trga lani zraslaza rekordnih 78 odstotkov, je bilprav to velik »push« za lanskedobičke bank, ki so medletnokumulativno zrasli povprečnoza 38 odstotkov. Ze večkrat sempoudaril - a Ijudem še nijasno,da so bili lanski in predlansld do-bički bank nenormalno visoki,tudi kot posledica velikih insti-tucionalnih vplivov in po tej platiprimerljivi z letom 2002. Lani se je zgodila sprememba vredno-tenja papirjev, leta 2006 je bilozaradi prehoda na mednarodneračunovodske standarde prene-senih nekaj sto milijonov evroviz rezervacij v rezultat bank,podobnoje leta 2002 opustitevrevalorizacije bančnega kapita-la avtomatično dvignila dobičekbank za 23 odstotkov.Qln kakšni bodo dobičkiletos?Letos bo rezultat bank precejdrugačen. Verjamem napovediBanke Slovenije, da bo kumula-tivnidobičekbankmedletno zra-sel za od pet do sedem odstotkov;lanije za 38 odstotkov. Po prvemčetrtletjuje bila rast dobička med-letno le 7,5-odstotna, neobrestniprihodld, med katerimi so tudiposli z vrednostnimi papirji, paso od primerljivih lanskih naravni sistema manjši kar za 37odstotkov. V veliko slabsem po -ložaju so slovenske banke, kerso razmere na denarnih trgih šezaostrene in luči ni videti - viri soomejeni, dragi in kratkoročni.0 škodi zaradi nadonalnegainteresa in sukcesijeQ Kajjepovašemnuienjuime-lo več negativnih učinkov narazvoj slovenskegagospodar-stva od osamosvojitve: sklice-vanje politike na nacionalniinteres ali nerešena sukcesija,zlasti nepoplačilo varčevalcevnekdaiye LB v državah nekda-nje Jugoslavije? Nič od tega po mojem mnenjuni bila napaka. Sukcesija ni eno-stransko in ne preprostovprašanje.Slovenijaje - če stmem, kar semvečkrat povedal - dala vrsto po-bud, predvsem sosednji Hrvaški,a na žalost ni prejela odgovorov.Tudi pri pogajanjih v Baslu skla-dno z dunajsko pogodbo, čemursta nasprotovali BiH in Hrvaška.Slovenijaje nastalabrez soglasjain brez pogodbe s preostalimi re-publikami. Tveganj,ld iztegaizha-jajo, smo se morali vsi zavedati odzačetka! Tudi pri denarni politikini bilo soglasja m reševanje tegavprašanja je blokirano še danes,pa ne na željo Slovenije! Mi smonaredili vse - za tem stojim. Vse,karsejedalo.Gl Ali hrvaško blokiranjerešitev vidite kot hrvaškiprotekcionizem?Sam ne poznam primera, kon-kretno gre za primera Istarske inSplitskebanke,kjerbibil slovensldkapital »ustavljen« neposredno zargumentom nepoplačilavarčeval-cevLjubljanske banke. Ceje kdo taargumentzlorabilzarecimoslabeprojekte, ne vem, aje možno in semi zdi skrajno nedopustno. Lju-dje, ki danes sukcesijo krivijo zastanje slovensldh naložb na Bal-kanu, so neobjektivni in jih vodile sentiment. Q Kaj pa (ne)škodljivost zago-varjanja nacionalnega intere-sa? Po~ejmo tudi vkontekstudejstva, da so danes mnogapodjetja, ki so bila v nacio-nalnem interesu, lastniško vrvkah »tajkunov«.Po mojem tudi ni škodil razvojugospodarstva. Kajtikdopaje pred-videval, kako bo šlo s koncentracijogospodarstvanaprejPTojepoeno-stavljanje in s piedestalaje daneslahko soditi. Se danes ni dogovora otem,kaj splohjenacionalniinteres.Nikoli ni nihče trdil, daje domačelastništvo dobro vedno in za vse.Perspektive so bile v različnih ob-dobjih različne, ker so bile razmeredrugačne. Ne nazadnje, spomni-te se, kako je presojal naš urad zavarstvo konkurence! Vnekaterihodločilnih primerihje urad, ki imav razvitih državah status največje-ga branika tržnega gospodarstva,koncentracijopresojalzvidikatrgaSlovenije, v drugih primerih se j e skliceval na evropsld trg. Hkratiimamo že deset let v kazenskemzakonu definirano msajderstvo, panimamo nobenega msajderja.OdobrihdelihvladeQ Kakšno oceno bi dali vladiJaneza Janše za ta mandat,od ena do pet?Dal biji oceno dobro. Dosti pozi-tivnih stvarije bilo narejenih, zlastina davčnem podroeju, napodročjuuprave, infrastrukture, tudi umikadržave iz nekaterih podjetij. Poz-dravljam, denimo, da so obresti izločene iz dohodnine in obdav-čene cedulamo. Odločno prema-lo paje bilo po mojem narejenegana področju zdravstva, sociale,pokojninskega sistema. Znova bibilo treba odpreti belo knjigo o re-formah, znova določiti prioritete.Naši izdatld za zdravstvo so bili želeta 2000 na evropskem povpre-čju, čeprav naš BDP zaostaja zaevropskim povprečjem, vendarprave reforme m bilo. Program,ki sta ga pripravili vlada in BS leta2003 z namenom prevzema evra,bi moral segati tudi v obdobje po prevzemu evra. Tako bi bili uspehina področju cenovne stabilnostivečji.01 Kakšne so vaše napovedi zajesenske volitve?(Nasmeh.) Jihnimam. Odločitevvečine bo dala zmagovalca. Menezanimaekonomskapolitika, pro-jekcije gibanj inflacije in gospo-darske rasti, čimprejšnje članstvov skupini najboljših držav EU.Q Pasajpolitikavplivanaeko-nomsko politiko! Cedalje manj. Ker je vse manjudeležbe sldadov, Kada in Soda,pa tudi formalnopravno politika,ker smo znotraj EU, nima več ve-liko kompetenc; še največjih imanapodročju davkov, reguliranihcen in sociale. Na evropskem trgudoimnirajo štiri svobode: proste-gagibanjablaga, storitev, kapitalainljudi. Nažalostgibanjedelovnesile še ni v celoti uveljavljeno zvsemi državami.01 Vas politika še mika?Za zdaj še nisem bil politik. Q No, kandidirali ste zapred-sednika države in Ijubljan-skega župana, bili na piknikuSLS.Za nobeno stvar nikoli ne morešdokončno reči nikoli, kajti življe-nje kljub svoji kratkosti vednoprinaša spremembe in različneizzive.Q Kaj pa mesto predsednikauprave NLB. Bi ga sprejeli?(Nasmeh.) KotpredsednikUmc-redit banke v Sloveniji ta trenu-tekotemnerazmišljam. • 0 smotmosti združitve Gorenjske banke in Abanke:> »Konsolidadja našega bančnega trga bi bila nekaj normalnega. vstroki velja že vsaj desetletje soglasje, da je nujna - z vidika ekono-mije obsega, konkurenčnosti in svobodnega trga. To, da ima največjabanka s povezano osebo čez 40 odstotkov trga, je anomalija, kije vpreteklosti oteževala in dražila vodenje denimo devizne politike. Menibi se povezava zdela normalna.«0 40-odstotni obdavčitvi dobička od prodaje IFI:> »Načelno v davcni sferi velja, da abnormalne in s tujino neprimerlji-ve stopnje destimulirajo posle. Taka davčna stopnja ni spodbudna nitiza večjo razvitost trga z izvedenimi finančnimi instrumenti (IFI), ki jepovsod pomemben del finančnega trga, aje pri nas močno podrazvit.Ne smemo pozabiti, da so vsi instrumenti, ki so na trgu, legitimni, kerbi bili drugače vsi posli z njimi nični. Špekulanti se lovijo drugače.«0 nakupih delnic NLB in Save Re vjavni prodaji:> Kupil sem delnice Save Re.0 simpatiziranju z desnico:~ Kdo je danes levica in kdo desnica? Je pri nas to sploh jasno? Ko bolastninsko profiliranje Slovenije šejasnejše, bo morda tudi ta definicijabolj transparentna in bližja predstavam iz klasičnih mešcanskih demo-kracij. >~ Nepa je, da je bitelete saj sodo~- še ni da so bižiinin 2.»• Tako komentira France Arhar.