nizke so tudi vrednosti slovenskega borznega indeksa. Kakšne bodo razmere na kapitalskih trgih v prihodnje? So zlati časi hitrih zaslužkov za vedno minili? Katere naložbe so ta hip najbolj zanimive in donosne? Kako bodo na slovenske tečaje vplivale visoke cene nafte na svetovnih trgih? In, kako boj proti tajkunom in bližajoče se jesenske volitve? O vsem tem v nocojšnjem omizju, z zanimivimi gosti iz borznega sveta in ekonomisti. Vsem želim dober večer in dobrodošli. Današnji trgovalni dan na Ljubljanski borzi ilustrira dogajanje zadnjih dni, delnice so padle, tako Petrolove za skoraj štiri odstotke, Savine za skoraj tri odstotke. Delnice so v šestih mesecih izgubile po več kot trideset odstotkov, tudi slovenski borzni indeks je izgubil v pol leta trideset odstotkov. Gospod Matej Tomažin, vi iz družbe za upravljanje Alfa Invest Zagreb, kako si borzni analitiki razlagate to naglo padanje tečajev?
MATEJ TOMAŽIN ( Alfa Invest Zagreb ): To naglo padanje tečajev je relativno enostavno ponazoriti s trenutnim stanjem v zahodnem svetu, kjer je kreditna kriza zaprla mnogo pipic bankam, ki so zagotavljale nekaj likvidnih sredstev vsem vlagateljem po svetu. In tako, posredno, tudi slovenskim bankam. Tako, da se je ta vpliv delno čutil tudi na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Poleg tega smo lahko opazili tudi nekaj drugih dejavnikov, ki so bili v tem času prisotni na ljubljanski borzi. To je, tako neuspešna prodaja Telekoma, kjer so si vlagatelji, nekako, vračunali v cene neko pričakovanje dodatnega likvidnega denarja, potem je bilo tudi, neka korekcija, ki je bila pričakovana po lanskoletni izstopajoči rasti delniških tečajev. In navsezadnje, tudi inflacija, ki sedaj, v bistvu, nekako nažira tisto, razpoložljiv dohodek posameznega kupca oz. tudi vlagatelja in s tem manjšanje ( manjka beseda ) varčevanje.
KOREN: Ani Klemenčič, vi prihajate iz Gorenjske borzno - posredniške družbe, ki po prometu vodi med vsemi borzno posredniškimi hišami v Sloveniji. Kako si vi razlagate to padanje tečajev? Zlasti aktualno, je aktualen strm padec delnic Nove kreditne banke Maribor, te so se takoj po uvrstitvi na borzo podražile za 63 odstotkov, zdaj so pri izhodiščni vrednosti. Delnice Sava Re pa se celo cenijo. Kje vidite razloge?
ANI KLEMENČIČ ( GBD, Gorenjska borzno - posredniška hiša): Eden od razlogov je vsekakor izjemna rast teh delnic, zlasti Nove KBM v lanskem letu. Vsekakor ni običaj, da neka delnica zraste v letu 60, 70 odstotkov in kdor je, pač, mislil, da bo tako tudi v naprej, se je zmotil. Dejstvo je, da smo korekcijo pri delnicah Nove KBM pričakovali, presenečenje pa je vseeno, nekoliko, delnica Pozavarovalnice Sava, kjer se je nekako, dolgo časa je bilo tudi v javnosti podatek, da bo nastopil, tako imenovani, vzdrževalec likvidnosti, ki bo presežno ponudbo na začetku tudi pokupil in s tem preprečil padec pod ceno v javni ponudbi.
KOREN: So bile, torej, cene delnic prenapihnjene, so bila pričakovanja prevelika?
KLEMENČIČ: Ja, cene nekaterih delnic definitivno, če samo pogledamo za primer. Sava je bila v začetku lanskega leta 200 evrov, konec leta, recimo, nekje okrog 600, sedaj je pa okrog 400. To pomeni še zmeraj, tisti, ki je imel delnico leto pa pol ima še zmeraj 100 odstotni donos, kar je izjemno veliko in v bistvu, samo poslovanje Save se v enem letu ni za sto odstotkov izboljšalo.
KOREN: Gospod Andrej Šketa, vi ste član uprave Ljubljanske borze. Kje je Ljubljanska borza v primerjavi z drugimi svetovnimi borzami? Je na boljšem ali slabšem? Kateri so tisti dejavniki, ki so skupni za vse borze, kateri pa specifično slovenski?
ANDREJ ŠKETA: Ja, nedvomno, se ta problem likvidnosti pozna na vseh borzah, prav tako padanje tečajev. Negotovost na vseh trgih deluje enako. Je pa, seveda, manjši trg bolj izpostavljen tem gibanjem, tako navzgor, kar smo doživeli v zadnjih dveh letih, kot tudi navzdol, v letošnjem letu. Skupno pa, dejansko, lahko ugotovimo, da ta rast je višja kot v tujini, kar odraža tudi to rast v sami ekonomiji in v bistvu, tako dobro poslovanje podjetij.
KOREN: Lani je bila rast druga najvišja, za 78 odstotkov, tik za, samo na Indijski borzi je bila hitrejša.
ANDREJ ŠKETA: ( manjka del besedila )
KOREN: To pomeni, da so tudi padci zato letos toliko močnejši?
ŠKETA: Srednje ročno ne gre pričakovat, da bi, v bistvu, naložbe v Sloveniji bile bistveno drugače, drugačno rast imele, kot druge, verjetno za nekaj odstotkov, kot je, pač, ta izpostavljenost na to rastočo ekonomijo, v tej novi Evropi. Drugače pa ne moremo pričakovat, da bo vsako leto 70 odstotkov rast tečajev. Tako, da tukaj sedaj investitorji drugače vrednotijo te svoje pozicije.
KOREN: Dr. Peter Groznik, vi ste tudi upravljavec skladov v KD, skupin KD Group, hkrati tudi predsednik strateškega sveta. Na lastni koži občutijo to padanje. Kako si ga vi razlagate, kateri so zunanji dejavniki, kateri notranji?
DR. PETER GROZNIK ( KD Group, Ekonomska fakulteta, Ljubljana ): Na lastni koži smo doživljali tako vzpone in padce, ti so na kapitalskih trgih nekaj normalnega, so posledica tveganj, ki so povezani z investiranjem v tvegane vrednostne papirje. In to delnice so. Ko kupiš nek vrednostni papir, ne kupiš samo pot navzgor, ampak kupiš celotno poslovanje podjetja, povezano z vsemi, tako poslovnimi, kot nekimi globalnimi tveganji. Tako da, vzponi in padci so normalni na borzi, na dolgi rok morajo biti vlagatelji za sprejeta tveganja pa poplačani.
KOREN: Gospod Janez Šušteršič, vi ste bivši direktor ura, Vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj. Kako s tega vidika ocenjujete vpliv svetovnih razmer, na gibanje delnih, delnic pri nas? Kakšen je vpliv visokih cen nafte, surovin, hrane, po eni strani visoke inflacije, kateri so pa tisti specifični slovenski dejavniki?
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ ( Fakulteta za menedžment, Koper): Ja, zdaj, pač, kot rečeno, ne, slovenska borza se v glavnem giba skladno, verjetno, s svetovnimi trendi, vsaj na dolgi rok. In res je, zdaj, pač, letos smo v situaciji, ko se pričakuje po celem svetu, pač, nižja gospodarska rast. Vemo, da cene surovin naraščajo, pričakovanja so relativno slaba, vsaj glede na pretekla leta, glede gospodarske rasti in tako naprej, čeprav se v resnici nič zelo dramatičnega ne dogaja in to se pozna na borznih tečajih. Zdaj, domači dejavniki so ti, ki so specifični za določene delnice, ( manjka beseda ) privatizacije, lahko vpliva na tečaj ali kaj podobnega. Sicer pa, se mi zdi, da, pač, drug moment je ta, da mogoče slovenski trg, še vedno je relativno malo tujcev, a ne, na njem. Tako, da so lahko gi, kratkoročna gibanja tudi različna.
KOREN: Negativni trendi so, padajo z ameriško hipotekarno krizo. Je, po vašem mnenju, vpliv dogajanja v ameriškem gospodarstvu lahko odločilnega pomena, tudi za dogajanje na evropskih trgih, na Ljubljanski borzi?
ŠUŠTERŠIČ: Je, preko, pač, nekako širjenja, te previdnosti, zmanjšanja likvidnosti, ki se gotovo pozna tudi v Evropi in seveda, tudi v Sloveniji.
KOREN: Dr. Maks Tajnikar, kaj pa vi menite o tem vplivu tujih dejavnikov? Lani v tem času so delnice naglo rasle, bila je prava borzna evforija, zdaj padajo. Kolikšno vlogo ima pri tem tudi sprejemanja proti tajkunske zakonodaje, kolikšno vlogo imajo skriti prevzemi, denimo, Pivovarne Laško, Istrabenza?
DR. MAKS TAJNIKAR ( Ekonomska fakulteta Ljubljana ): No, jaz mislim, da so trije veliki dejavniki, ki zelo odločilno vplivajo na to, kar se tudi v Sloveniji dogaja. V ozadju je to, kar so že vsi prej dejali. Nekaj, kar se v svetu dogaja, ne, in jaz mislim, da na dolgi rok, ampak ta dolgi rok ni prav dolgi, pomeni mesecih, prihodnjih, bodo te tendence, ki so danes tipične in značilne, recimo, na svetovnih borznih trgih, prevladale tudi v Sloveniji, ne. Potem je, seveda, en vpliv ki je, ki izhaja iz domačega gospodarstva, ne. Ta trg je majhen, plitek, kot pravimo, marsikaj se dogaja v Sloveniji, hitra gospodarska rast. Jaz sem vedno govoril, v preteklosti, delno pregreta gospodarska rast je zagotovo vplivala na ta, te razmere na domačih trgih. In potem pa delno to, kar ste tudi sami omenili, pomeni, na nek način smo še vedno mi v neki fazi potranzicijske privatizacije, ne, ki nesporno vpliva, ne. Ampak tisto, kar se meni zdi najbolj, nekako zlovešče v vsej tej zgodbi, je nekaj, kar sem nekaj dni nazaj opazil v enem članku, ki sem ga čisto slučajno prebral. Namreč, tam je bila narisana krivulja, bilo je nekaj krivulj narisanih, kako so se najbolj znani borzni indeksi gibali od leta petindevetdeset, pa do danes. In, v bistvu, imate takšna dva velika zoba, kot, kot jih imamo na žagah, ne. Imate od leta 1995 pa do leta 2000, ko so dejansko ti borzni indeksi rasli, potem v dveh letih zgrmeli, dejansko, na dnu, na dno in leta 2003 se začeli znova pobirati, do lanskega leta. In zdaj nastaja, bi rekel, drug zob. Bojim se, da bo ta zob globok in da bo v svetu globok, seveda se bo odražal, preslikal tudi k nam in da bo trajal, na žalost, tudi mogoče kakšno leto ali dve.
KOREN: Smo že dosegli dno?
TAJNIKAR: Ne, ne, mi smo zdaj, v bistvu, iz vrha šele, komaj začeli hoditi priti dnu, ne. Tako, da, če opazujete takšno skico, ne, ki verjetno nekaj pomeni v taki ekonomski analizi, potem pomeni, da verjetno še nekako dve leti, ne kaže nič kaj preveč dobrega. Tudi vse te krizne razmere, o katerih smo že prej nekaj dejali, ki so v svetu, se mi zdi, da se šele kuhajo, da pravzaprav, čisto dobro še niti ne vemo, kaj bo, recimo, leta 2009, leta 2010. Tako, da jaz nisem preveč, pravzaprav, optimist, če gledam suknjiče vseh mojih sogovornikov danes, tle, ki so vsi črni, razen mojega, očitno tudi strokovnjaki na teh borznih parketih niso, pravzaprav, preveč, preveč.
KOREN: Optimisti.
TAJNIKAR: Optimistični, zgledajo kot da bi bili na sedmini. Ampak, jaz upam, da bo čim krajša in da bo čim prej se, seveda, začela zopet dvigat. Je pa zanimivo, da je ta zob navzdol, ta pot navzdol bistveno krajša, ne, kot pa je, seveda, tista pot navzgor. Trajala je v preteklih letih, recimo, če vzamemo to obdobje, kakšnih pet let, pot navzdol je pa zgrmela relativno hitro, tam v dveh, letu in pol do dveh let.
KOREN: Kristan Verbič, vi ste predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev. Okoli 630 tisoč malih delničarjev je še na slovenskem trgu kapitala. Kako občutite to padanje, kako si mali delničarji razlagajo, razlagate te nagle padce? Kdo je kriv zanje, kriv v navednicah?
KRISTAN VERBIČ ( VZMD, Vseslovensko združenje malih deležnikov ): Ja, seveda imamo na združenju precej več dela takrat, ko delnice padajo. Poleg tega, kar so že navedli predhodniki, bi izpostavil tiste razloge, ki so vezani na slovensko okolje in naše specifike. S tem v zvezi gre, seveda, za okvir, ki je povezan z vprašanjem, kako zagotoviti čim večji promet, likvidnost na Ljubljanski borzi. Te, seveda, ni. Ena možnost so tuji vlagatelji in druga možnost je, da so mali delničarji izdatneje zainteresirani za to, da svoje prihranke investirajo na borzo. Zato pa potrebujejo, seveda, zaupanje vanjo in občutek ustrezne zaščite. Tukaj pa se znajdemo v situaciji, kjer, seveda lahko rečemo, da pogosto temu ni tako. Zato smo se.
KOREN: Zaupanja ni, poudarjate. Zakaj so ga pa izgubili?
VERBIČ: Ja, poglejte, poleg tega, da je, recimo, kar se tiče prometa na Ljubljanski borzi, je ta v pretežni meri odvisen od nekaj močnih finančnih subjektov, parih, in pa nekaj borznih posrednikov, ki v tem smislu, seveda, ustvarjajo tisti promet, ki se v glavnem na borzi odvija. Praktično poleg, recimo, Krke, pa pogojno še Petrola, mogoče Gorenja, enostavno ni podjetij, delniških družb na borzi, ki bi bile ustrezno likvidne in je možno te cene samih delnic, tudi s strani prej omenjenih močnih finančnih gospodarskih subjektov, manipulirat, napihovat. In na drugi strani, ko se ti umaknejo, seveda, vrednosti padejo. Kar se tiče vloge malih delničarjev in njihovega občutka ustreznega zaupanja, zaščite v teh postopkih, gre za neprestane primere izstikanj, izrivanj. Gre za okoliščino, v katerih imamo, pravzaprav, formalno, še več pa neformalno prevzetih družb, pri čemer se z njimi trguje na borzi zgolj v nekaj odstotkih celotne izdaje delnic, kar pomeni, da tukaj ni nekega zanimivega trgovanja, ki bi pomenil lahko ustrezno rast, dejansko rast, torej, iz naslova investitorjev, ki so, bodisi iz vrst malih delničarjev, bodisi tujih investitorjev, v temu smislu prisotni. Zato se, seveda, zavzemamo in želimo ustvariti tiste razmere, takšno okolje, ki bi prinesel kulturo razvitih ekonomij, razvitih kapitalskih trgov tudi v naš prostor. In v tem primeru smo prepričani, da bomo, torej, ta dejavnik in malih delničarjev in pa tujih investicij, uspeli pripeljati tudi v naš prostor.
KOREN: Dobro, o tem več potem v nadaljevanju.
VERBIČ: Tako je, in s tem v zvezi, seveda, zagotoviti tudi spet rast na borzi.
KOREN: Gospod, gospod Andrej Širca, kako pa država občuti to mlačnost na borzi? To padanje delnic, se že kažejo posledice?
ANDREJ ŠIRCELJ ( državni sekretar na Ministrstvu za finance ): No, jaz mislim, da neposredno ne. Seveda, delovanja borze je v Sloveniji odvisno od več dejavnikov, ki so bili tukaj že povedani. In jaz mislim, da seveda, treba je vedeti, da če gre kdo na borzo, pomeni to tveganje, v osnovi. In, tukaj, pač, tisti, ki sodelujejo na tem, da morajo, pač, upoštevat pravila igre, ki veljajo tako na svetovnih borzah, kot, seveda, tudi pravila igre, ki veljajo na naši borzi, kjer, pač, veliko stvari poteka netransparentno. In, kjer mora, seveda, država zagotoviti tudi, na nek način, stabilnost finančnega sistema in se pravi, celotnega sistema. Vsekakor, bom rekel, če govorimo, seveda, o splošnih gospodarskih kazalcev, potem je tukaj, a je to vpliv, seveda, bom rekel, negativen, če pa gledamo, seveda, ozko, finančno stabilnost borze in tako naprej, potem bi pa bilo treba, seveda, v povezavi s tem, sprejeti nekaj ukrepov, ki zmanjšujejo, tako imenovano, nihanje na tem področju. Predvsem zaradi tega, če se, bom rekel, nekateri lahko, predvsem tisti igralci, ki imajo precej več denarja, relativno več denarja, ki, seveda, lahko vplivajo na dvig ali padec tečajev in seveda, take zadeve je treba nekako preprečiti. Tudi v okviru naše borze, se pravi, z vso ranljivostjo, ki je, dejansko obstaja.
KOREN: Preden se dotaknemo novega Zakona o obdavčitvi dobičkov izvedenih finančnih instrumentov, samo še to. Kot državni sekretar na Ministrstvu za finance, imate pomembno vlogo pri privatizaciji Nove kreditne banke Maribor, Pozavarovalnice Sava Re, ali menite, glede na zdajšnje dogajanje, ko so delnice NKBM tam, ker so bile na začetku v javni prodaji, ko so delnice Save Re, celo cenejše, da sta bili ti javni prodaji izvedeni v nepravem času, neprimernih razmerah, kotacijah, na primer, na borzo.
ŠIRCELJ: Ne, jaz mislim, da v katerem koli času bi bilo to dejansko izvedeno, bi lahko prišlo do takšnih ali drugačnih odmikov. Pač, tukaj gre, seveda, za pričakovanja in za ustvarjanja pričakovanj, ki obstajajo v tem slovenskem prostoru. In, pričakovanja so lahko, bom rekel, takšna in drugačna in odvisno od precej velikih dejavnikov, bom rekel, tudi od tega, kakšen govorice se pojavljajo in tako naprej. Tako, da jaz mislim, da bi tudi v nekem drugem času lahko prišlo do popolnoma enakih dogodkov. Tako, da tukaj bi težko rekel, da ta ni bil pravi čas.
KOREN: Kaj menite o primernosti časa drugi? Gospod Tomažin.
TOMAŽIN: Ja, čas je bil, po mojem mnenju, vsaj kar se tiče Pozavarovalnice Sava, malenkostno zamujen, vsaj v pogledu obstoječih javnih prodaj po svetu, kjer smo lahko videli, da je bilo v letošnjem letu zelo veliko odpovedi. Zelo veliko finančnih institucij je reklo, da ni primeren čas za izdajanje delnic. Predvsem zaradi tistih premij, ki so si jih notri dajali, pa jih potem niso dobili. Je pa seveda, pa ta čas tudi odvisen od tega ali je ta zgodba, ki jo, gre z javno prodajo naprej, ali je to smiselna zgodba ali ni smiselna zgodba, ne. To je pa drugo, kajti dobro podjetje se bo vedno dobro lahko prodalo.
KOREN: Z delnicami Nove kreditne banke Maribor so zaslužili predvsem tujci. Tujci so imeli na začetku, mislim, da okoli 16 odstotkov delnic, zdaj jih imajo okoli 5 odstotkov. Je bilo kaj narobe?
KLEMENČIČ: Ja, tukaj ne glede na to, da so nekateri to izvedbo zelo hvalili, se jaz od vsega začetka nisem mogla strinjat s tem, da takrat, ko smo slovenski investitorji oz. tudi borzne družbe smo imele naročila strank, želeli kupiti kar za nekaj sto milijonov evrov teh delnic, ni niti ena dobila nobene delnice, pač pa so jih dobili tujci, ki so jih potem z velikim dobičkom, več kot deset milijonov evrov, v štirinajstih dneh prodali. In to se mi je res zdelo, v bistvu, nekaj, nekaj nezaslišanega. V bistvu so samo družbe za upravljanje bile tiste, ki so uspeli pridobiti v javni ponudbi nekaj delnic, medtem, ko so bili vsi ostali institucionalni in dobro poučeni vlagatelji zavrnjeni.
KOREN: Bi do takšnih padcev, prišlo, do takšnega padca delnic NKBM - ja, prišlo tudi, če bi namesto tujih kupcev, bili domači?
KLEMENČIČ: Ne, prepričana sem, da ne. Zato, ker tudi ne bi prišlo do take rasti, ker potem ta denar, ki je postal zavrnjen, se je naknadno pojavil na borzi in na trgu, pač, vzpostavil povpraševanje. In tisti, ki so delnice imeli, so lahko, praktično, na nek način, manipulirali, določali tečaj po katerem so bili pripravljeni delnice prodati. In so povzročili, pač, takšno rast, ki je kasneje rezultirala tudi v toliko strmejšemu padcu.
KOREN: Se strinjate, dr. Groznik?
GROZNIK: No, jaz bi to.
KOREN: Prav vaši skladi so pomemben lastnik Nove kreditne banke Maribor?
GROZNIK: Jaz se, v glavnem, z mnenjem gospe Klemenčičeve ne bi strinjal. Jaz mislim, da smo slovenski investitorji, zdaj, tujci, domači, vsi smo v Evropski uniji, za vse, pravzaprav, enaka pravila veljajo, vsi približno enako razmišljamo. Jaz ne vem, a smo mi kaj bolj ali manj pametni kot tujci, tako da jaz se tle ne bi s tem strinjal. Seveda, če so, imate naročila za 100 milijonov evrov, zdaj je cena približno taka kot pred šestimi meseci, lahko še vedno kupite.
KOREN: Že, ampak vmes so bile dražje za dve tretjini!
GROZNIK: No, ampak, se pravi, če ima neka, nek denar tam pripravljen, pred šestimi meseci, ne? Skratka, jaz se tle ne bi, ne bi delal takih razlik, tudi ne smemo jih več delat, med tujci in Slovenci. Slovenska borza je, pač, del nekega širšega evropskega prostora, je. Papirji so eni trije, da, relativno zanimivi za kakšne večje, globalne investitorje, ki imajo določena pravila, v kaj sploh lahko vlagat. Tako da, jaz ne bi tukaj toliko razlikoval. Pomembno se mi zdi to, kar je povedal prej profesor Tajnikar. Ja, so neka, žagasto gibanje na borzah; pomembno je pa to: gre gor in gre dol. In vedno, po celem svetu, v zadnjih stotih letih, je na vseh borzah približno tako se, so se obnašale. Povprečni donosi vseh borz, pravzaprav, ki so obstajale zadnjih sto let, so eno številčni. In to, vključno obe svetovni vojni, vključno kriza, naftna, leta 73. Tako da, tu je, pač, neko normalno dogajanje, jaz iz tega, pravzaprav, ne bi delal, ne vem kakšne, panike.
ŠIRCELJ: No, jaz tudi.
KOREN: Ja.
ŠIRCELJ: Mislim tukaj, da gre pri vseh tistih, ki, seveda, gredo na borzo, udeležencih na borzo in, seveda, tudi borzno posredniške hiše. Tukaj gre enostavno za dobičke, za kapitalske dobičke in ti dobi, ti vzvodi za to, da nekdo to dela, niso pri tujcih popolnoma nič drugačni, kot pri domačih.
KOREN: Gospod Verbič, 103000 malih delničarjev je še v Novi kreditni banki Maribor, prav, skupščina bo 8. julija in prav danes se je oglasila Civilna iniciativa Nove kreditne banke Maribor, Ne damo, ki prav vam, kot predsedniku Vseslovenskega združenja malih delničarjev, očita, da jih skušate opehariti, da jih skušate ob pomoči velikih lastnikov, iztisniti, storiti ravno to, proti čemur se sicer borite. So ti očitki upravičeni? Hkrati vam pa tudi očitajo povezavo s Slovensko ljudsko stranko in direktorjem Matjažem Kovačičem.
VERBIČ: Glejte, jaz teh očitkov ne poznam, slišim jih zdaj od vas.
KOREN: Baje se ne oglašate več Civilni iniciativi, so rekli. Da niste več dosegljivi zanje.
VERBIČ: To pa ni res. Lejte, kar se tiče, kar se tiče Civilne iniciative, če se vam zdi to vprašanje, ki je relevantno za ta krog sogovornikov, gre za dejansko peščico, ali pa nekaj posameznikov, ki so se obrnili na Vseslovensko združenje malih deležnikov, z željo, da bi se angažirali v primeru Nove kreditne banke Maribor. Mi smo, tako kot v drugih, podobnih primerih, seveda, ponudili vso strokovno pomoč in infrastrukturo. Izkazalo se pa je, takoj po sklicu skupščine, da dejansko namera teh nekaj ljudi, ki se imenuje Nove kreditne banke Maribor ne damo, ni da bi šli v organizirano zbiranje pooblastil. In z edinim izvodom, vzvodom, torej, legitimnim pooblastilom delničarjev na skupščini, tudi uveljavljali interese, in temu primerno, zasledovali tisti cilj, ki je bil, s strani našega združenja, že od samega začetka zelo jasno postavljen. Torej, cilj, da je dividenda primerna, torej, da se za dividende nameni ves bilančni dobiček. Glede na to, da je bilo ogromno, vse zakonske možnosti so bile izkoriščene, v primeru Nove kreditne banke Maribor, za razdelitev v zakonske statutarne, druge rezerve družbe. Da je ta dividenda trikrat manjša, kot je bila v lanskem letu.
KOREN: In da so nagrade članom nadzornega sveta, manjše.
VERBIČ: Da so nagrade članom nadzornega sveta. Mi smo s tem v zvezi vložili tudi nasprotni predlog, v roku, o katerem se mora opredelit tudi uprava, do njega. Tako da, kar se tega tiče, smo dosegli to, da bomo v organiziranem zbiranju pooblastil, lahko dejansko vsem malim delničarjem, teh je še vedno preko 103000, od prvotnih 110000, ki so vplačali znatna sredstva za to, da so kupili deleže v NKBM, zagotovili to, da bojo, če že sami ne, pa lahko preko zastopnika, prisotni na skupščini.
KOREN: Ali to pomeni.
VERBIČ: Poleg tega.
KOREN: Da pravite, da so pomembno odgovorni za padanje delnic, tudi člani vodilne ekipe NKBM - ja.
VERBIČ: Poglejte, mi smo vprašanje.
KOREN: Ja ali ne.
VERBIČ: Dividende vezali na vprašanje dolgoročne strategije in tistih donosov, ki si jih lahko delničarji iz tega naslova obetajo. In naslednji pomemben moment, ki smo ga, tudi v dogovoru s predstavniki NKBM - a, v zadnjem času, vendarle uspeli doseči, je to, da soglašajo s prizadevanji in s tem, da je vendarle upravičeno, da, glede na devet članski nadzorni svet, ki je, seveda, najpomembnejši organ v družbi, poleg uprave družbe, spremeni, glede na bistveno spremembo lastniške strukture.
KOREN: Napram?
VERBIČ: S svojo sestavo, vsaj v tistem delu, kjer ta more odražat tudi teh 25 odstotkov, ki so neposredno državljani plačali in pridobili.
KOREN: Dobro.
VERBIČ: In pri tem zasledujemo.
KOREN: O NKBM - ju, ja.
VERBIČ: In pri tem zasledujemo iste cilje, kot smo jih postavili že takoj po javni prodaji. Tako da.
KOREN: Bo vroče, verjetno, še do skupščine. Ampak dr. Tajnikar, koliko je, po vašem mnenju, za to padanje tečaja delnic Nove kreditne banke Maribor, odgovorno vodstvo banke? Koliko pa so to zunanji dejavniki?
TAJNIKAR: Ja, jaz mislim, da se v banki ni zgodilo nič takega v zadnjem času, da bi to moralo šokirat borzne parkete, ne. Tako da s tega vidika jaz ne morem kaj grdega reči o vodstvu, ne. Je pa, se pa morate zavedati nekaj, ne, kar je bilo prej, pravzaprav, rečeno, ne. Na nek način, je bila to, na nek način, smo s to prodajo ujeli zadnji vlak, a ne. In, v bistvu, je bila prodaja, vsaj z vidika nekih razmer, ki so v Sloveniji, kar v ugodnem trenutku, ne. Ker, če sem prej trdil, da smo bili nekje na vrhu in zdaj gremo počasi navzdol, po tem zobu, ne, potem pomeni, da ta prodaja Kreditne banke Maribor, je bila prav na vrhu, ne. Kar pomni, da je, vsaj prodajalec, relativno dobro zaslužil. Seveda, ljudje, ki smo takrat kupovali te delnice, smo morali se zavedat, kaj, pravzaprav, nas čaka, na nek način, ne. Ali pa, določeno tveganje pri tem, tudi sprejeti. Seveda, jaz sem prepričan, da je še, da so nastale z načinom prodaje, določene špekulativne razmere. To se bi jaz strinjal. Ampak po drugi strani, je pa, seveda, res to, da govorit o tem, da ne moreš tujcu prodajat, je, po svoje, tudi zelo problematično, ne. Zato, ker je eden od problemov takih javnih prodaj, ravno to, če jih vi omejite, na nek socialistični način, na Slovence, ne, ker potem je pa res vse narejeno, da v zelo kratkem času prihajaj do neke koncentracije kapitala. Jaz sem vedno rekel, da če bi bila, recimo, privatizacija v večji meri odprta tujcem, ne, potem bi do te koncentracije, o kateri se danes veliko pogovarjamo, verjetno, bistveno manj prišlo. Tako da, s tega vidika, meni se zdi, da ne morete obtoževat, niti vodstvo, niti kogar koli. So pa razmere, seveda, sedaj take, da zelo dvomim, da bo ta cena, ki je sedaj, pravzaprav, dolgoročno vzdržala.
KOREN: Lani, ta čas, do tečaji tekli.
TAJNIKAR: Ampak lahko počakamo nekaj let, ne, in to je pomembno, ne. In če vodstvo vmes ne bo naredilo velike napake, ne, in če tisti moji zobje držijo, čez nekaj let bo to pametno imet takšno delnico.
KOREN: Lani so tečaji rasli izjemno hitro, Koliko pa so k tej rasti, 78 odstotni rasti dobičkov na Ljubljanski borzi, prispevali tako imenovani izvedeni finančni instrumenti, ki so bili danes glavna točka v Državnem zboru, ali pa ena osrednjih točk? Koliko so dobički tez izvedenih finančnih instrumentov, prispevali k tej rasti kapitalskega trga?
ŠKETA: Pri ta, izdaji takšnih vrednostnih papirjev, nedvomno, en del, pač, zavarovanja, tuji izdajatelji opravijo tudi na lokalnem trgu in kupijo te vrednostne papirje. Tako da, v tem delu je povečan promet bil in tudi povečano povpraševanje, in del cen je bil višji zaradi tega. Po naših podatkih, pa ta delež ni bil tolikšen, da bi lahko temu pripisali. Večji del, v bistvu, je, pripisati te, v bistvu, evforiji samih domačih vlagateljev. Delež domačih vlagateljev je bil, in malih, investitor je bil velik v lanskem letu. Tako da tujcem in tem naložbenim certifikatom, pripisat te visoke rasti, v bistvu, ne moremo neposredno.
KOREN: No, ti izvedeni finančni instrumenti, so za večino Slovencev, mislim, da španska vas. Ali lahko ponazorimo s konkretnim primerom, za kakšen instrument gre? Kje in kakšni so dobički? Morda vi, morda vidva, katere so? Certifikati so najpogostejša oblika.
TOMAŽIN: Lahko povem. V bistvu, izvedeni vrednostni papir, je, pač, vrednostni papir, ki, katerega vrednost je vezan na nek drugi, na neko drugo stvar. Se pravi, v tem primeru, na vrednostni papir, ali pa na borzni indeks, ali pa na obrestno mero.
KOREN: Med popularnimi so ti certifikati na delnice Krke.
TOMAŽIN: Tako, tako. To pomeni, da imamo vrednostni papir, certifikat, ki je vezan na delnico Krke in skladno s tem, pač, odraža njegova vrednost certifikata z gibanjem. Zdaj pa se ti certifikati razlikujemo po sami naravi, pred, nas so veliko popularni, predvsem, ti, tako imenovani, certifikati z vzvodom, kar pomeni, v kolikor se vrednost Krke pre, spremeni za en odstotek, se, na primer, vrednost certifikata poveča za par odstotkov, ne. In tukaj je, v bistvu, ta hitri zaslužek, v narekovajih.
KOREN: In s temi certifikati ni mogoče trgovati na Ljubljanski borzi, ampak največ trgujejo v Stuttgartu, na Dunaju.
TOMAŽIN: Tako.
KOREN: In lahko potem te spremembe, ti dobički na tujih, na, recimo, na borzi v Stuttgartu, vplivajo tudi na slovensko Borzo? Lahko zanihajo tečaje?
KOREN: Ja.
GROZNIK: Pra, praviloma ne. Če bi bile ti vrednostni papirji; že samo ime, izvedeni vrednostni papirji, pomeni, da vrednost izvira iz nekega drugega premoženja. Se pravi, praviloma bi pot morala izhajat: vrednost premoženja na vrednostne papirje, seveda, če je to premoženje dovolj likvidno in trgovanje s tem premoženjem, dovolj stroškovno in sicer, informativno učinkovito, da ta pot gre v to smer. Če pa so ta premoženja, na katera so izvedeni vrednostni papirji, napisani, dokaj nelikvidna; in to pomeni, ko rečemo nelikvidna, pomeni, da že majhna transakcija spreminja ceno, pa je lahko, seveda, povezava problematična. In v tem oziru, bi jaz rekel to, najbolj, v idealnih razmerah, bi obdavčitev morala biti nevtralna, med vsemi finančnimi instrumenti. V tem primeru pa se mi zdi, da, pravzaprav, dejansko ti izvedeni vrednostni papirji, niso primerni. Niso primerni, ker to osnovno premoženje ni dovolj likvidno in ne, po moji oceni, ne izpolnjuje pogojev za neko organizirano trgovanje.
KOREN: Gospod Šircelj, poslanci so danes v Državnem zboru potrdili ta Zakon o obdavčitvi dobičkov od izvedenih finančnih instrumentih. Protestirali so, zelo burna razprava je bila tudi, borza, borzni posredniki so se oglasili. Zakaj se vam je zdelo potrebno sprejeti zakon, po katerem bo mogoče te dobičke, prvo leto obdavčiti s kar 40 odstotno stopnjo?
ŠIRCELJ: Ja. No, najprej je treba, seveda, povedat, da, glede na to, da je bil promet v preteklih letih, s temi izvedenimi finančnimi instrumenti, relativno nizek, da do zdaj ti kapitalski dobički niso bili obdavčeni. In, seveda, zaradi tega ni nihče od strokovnjakov protestiral, da bi mogli bit pa v kakršni koli stopnji, obdavčeni. Zdaj je, seveda, večje, večji obseg tega prometa. Recimo, Banka Slovenije, je dala podatek, da jih je bilo avgusta 2007, za 38 milijonov evrov.
KOREN: Dobičkov? Ali transakcije
ŠIRCELJ: Ne, transakcije, tukaj govorimo. Ta promet se, seveda, tudi veča. Dejstvo je, da v, na Ljubljanski borzi se to; ne, s tem se ne poteka promet. Dogaja se vse predvsem v Stuttgartu, na slovenske vrednostne papirje je izdanih, po naših podatkih, 75 izvedenih finančnih instrumentov in ti so, seveda, tako imenovani tudi z vzvodom ali knockaut, in kakor koli se že to, seveda, vse reče, ker je to zelo popularno. Dejansko pripeljejo do tega, da borza takrat, ko, bom rekel, pride do določene meje, takrat se transakcija sprosti in z relativno zelo malo denarja, lahko iz popolnoma, enega, nekega drugega kraja, zanihate borzni tečaj v Sloveniji. Recimo, gospod je lepo povedal: izveden finančni instrument na določen vrednostni papir, to zaniha. Zdaj, če greste na internet in pogledate, mogoče, kakšne seminarje in tako naprej, ki so jih imeli borzni posredniki, imate primere, da v štirih dneh zaslužite, recimo, 50, 60 odstotkov. To je, recimo, jaz sem si, pač, pogledal en tak seminar, kjer, seveda, vabijo vlagatelje, da bi nekdo vlagal v te zadeve. To je izredno tvegano in špekulativno. Špekulativno tudi zaradi tega, ker vi zanihate tečaj vrednostnega papirja od nekoga, ki, pravzaprav, ne ve, kaj se bo z njim sploh dogo, dogodilo. Tukaj gre, na nek način, za moralni hazard.
KOREN: Ampak veliko prihodka pa ne bo?
ŠIRCELJ: In to je, in to je, in to je, pač, osnovni razlog, zakaj je obdavčitev teh vrednostnih papirjev, večja. To se pravi, tistih do enega leta.
KOREN: Koliko prihodkov si obetate od tega dobička?
ŠIRCELJ: Se, se opravičujem, izvedenih finančnih instrumentov, veča.
KOREN: Dodatkov.
ŠIRCELJ: Ne, mi smo, pač, izračunal, ocenili in tako naprej, in smo, pač, izračunali, da bo tega za okoli 10 milijonov evrov. Ampak ni najbolj pomembno to, ni najbolj pomembno. Pomembno je, da se, da se preprečijo tako imenovane špekulativne transakcije in da se, na ta način, seveda, tudi zagotovi večja stabilnost tečajev na borzi za tiste vlagatelje, ki dejansko ne morajo vplivati na te zadeve, ki ne morejo vplivati.
KOREN: Na koliko fizičnih oseb se nanaša ta zakon?
ŠIRCELJ: Glejte, teh podatkov ne poznam, poznam samo podatek, ki ga je objavil en časopis in je, mislim da, napisal med štiristo in 2000.
KOREN: No.
ŠIRCELJ: In to, verjetno, drugi bolj vedo.
KOREN: Kakšne bodo posledice danes sprejetega zakona? Danes je bilo med poslanci slišati zelo grobe obtožbe, da boste sesuli borzo in tako naprej. Se lahko zgodi zaradi tega zakona kaj tako usodnega?
ŠUŠTERŠIČ: Jaz mislim, da se zaradi tega zakona, v realnosti, ne bo prav veliko zgodilo, ne, na borzi ali kje drugje. Se pa zdi, da zelo slaba mentaliteta, ki izhaja iz tega zakona, da so zelo slaba sporočila glede finančnih trgov. In to bo zelo, seveda, verjetno, vplivalo na finančno inovativnost, ta zakon, to bo, najbrž edini pravi učinek. Ker poglejte, če, seveda, prvič, mi, seveda, ne moremo preprečiti nekomu, da v Stuttgartu izda izvedeni finančni instrument, ne. Tam lahko to kupi tudi vsak Kitajec ali pa Japonec, ki jih mi, seveda, ne moremo obdavčiti z našim Zakonom o dohodnini ali čemer koli, ne. In, seveda, in problem je v tem, ne, če nekdo želi, če ima nekdo cilj, a ne, zanihat tečaj neke delnice na Ljubljanski borzi, lahko to počne neposredno in bo za to plačal dvajset odstotni davek, še vedno, ne. Tako, da se mi zdi, da gre tukaj malo za, ne vem, neka pričakovanja, ki jih bodo ljudje mirno lahko obšli, a ne, se pravi, ta zakon, nekdo bo, pač, ustanovil, če bo hotel s tem trgovat, bo ustanovil podjetje v Nemčiji, bo trgoval v Stuttgartu s tem, bo pač plačal davek na dobiček od tega podjetja, verjetno, v Nemčiji, a ne in pod naš zakon sploh ne bo padel, verjetno, ne. Tako da se mi zdi, jaz, ko sem, pač, slišal, da se to pripravlja, sem šel najprej pogledat na internet, če je mogoče Milojka Kolar prišla nazaj, ne. Pol sem videl, da ni, ne. Potem sem šel pogledat, če je mogoče Mencinger spet podpredsednik vlade, pa tudi ni, ne. In se mi zdi, da to, kar danes poslušamo, pravzaprav, da mora nekdo zdaj skrbet za to, da v Sloveniji pa borzni tečaji ne bojo nihali, ne, in podobne zadeve, ne, se mi zdi, da je zelo zgrešeno razmišljanje. Jaz mislim, da najbolj pametna stvar, ne, ki je bila glede tega povedana danes, so bili zobje profesorja Tajnikarja, ne. Ljudje morajo, pač, enostavno vedet: če greš na borzo, ne, če se odločiš, da boš en del denarja investiral, je to tvegano. Če investiraš v Sloveniji, je še posebej tvegano, ker je ta trg plitek, ker niha, ker lahko ljudje nanjga vplivajo in tako naprej, ne. In, ne, mali delničarji se lahko organizirajo in gredo kupovat delnice na urejene finančne trge.
KOREN: Preden, ja.
ŠUŠTERŠIČ: In to je to.
ŠKETA: Neposrednih, direktnih posledic ni, kot takšnih, ker takšni vrednostni papirji pri nas ne kotirajo. Bi pa rad opozoril na to, da edina glavna zaščita za stabilne tečaje je velika likvidnost. In likvidnost je… V bistvu pridemo do nje, če smo izpostavljeni na več možnih trgih, če v bistvu več različnih interesov se srečuje na borzi, da se v bistvu kupuje, prodaja in da se ta promet opravlja. Ne pa da se to preprečuje. S preprečevanjem v bistvu tega, se bo zmanjšala likvidnost in jaz mislim, da so nihanja lahko celo večja, ker z izvedenimi finančnimi inštrumenti se lahko proizvod poveča, stave se bodo povečale in nihanja se bodo povečala. Točka odločitve je pa napačna, ker pri samem nihanju dejansko dobiček poberejo tisti, ki so na primarnem inštrumentu, ne pa na izvedenem. Tako, da v tem pogledu praktično bomo tudi napačno stran vplačevali. Tako, da mislimo, da v osnovi ni pravilno kako smo se tega lotili in je velik znak nezaupanja tega, da trgi lahko delujejo.
KOREN: Gospod Verbič, na kratko.
VERBIČ: Ja, mene pri tem vprašanju bolj skrbi naslednje: koliko naše inštitucije nadzora spremljajo in koliko sploh lahko spremljajo? Ali niso morda ti isti, ki izvedene finančne instrumente kupujejo v tujini, recimo v Stuttgartu, kot je bilo slišati, povezani s tistimi, ki lahko pri nas manipulirajo trg, oziroma dosežejo to, da delnice pridejo do nekega nivoja in realizirajo skozi izvedene finančne instrumente. Takšne dobičke, ki so neprimerljivi s stroški, ki so potrebni na Ljubljanski borzi za to, da spravijo tečaje na tiste ravni, ki lahko ustvarijo takšne dobičke tam. In v tem smislu seveda je to za nas bistveno vprašanje, vprašanje nadzora in pa jasno pri tem, jaz soglašam, da razmišljanja magistra Širclja in doktor Groznika, da je tukaj potrebno vzpostaviti, ne samo nadzor, ampak tudi red in zadevo regulirati.
KOREN: Gospod Šircelj, boste na kratko odgovorili na vse te pomisleke?
ŠIRCELJ: Ja, seveda lahko odgovorim. Tukaj, še enkrat, gre za specifičnost naše borze, ki kot pravimo, je relativno plitka. Na drugi strani gre seveda za to, da imamo mi različne igralce na tej borzi. Nekateri so bolje informirani, nekateri so slabše informirani. Tisti, ki so boljše informirani in ki imajo seveda zraven še denar, lahko povzročijo nihanje na borzi glede vrednostnih papirjev in seveda s tem lahko prizadenejo tako, preko izvedenih finančnih instrumentov, seveda tukaj mislim in seveda s tem lahko posredno prizadenejo tudi tiste, ki takšnega vpliva nimajo. Drugo, kar bi na to opozoril, navsezadnje je tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev opozorila na to, da naj predvsem tisti, tiste borzno posredniške hiše, ločijo poslovanje glede tudi samih zaposlenih na borzno posredniških hiš, oziroma povezano oseb s temi zaposlenimi. To je izdala 4. 2., ali drugega aprila mislim, takšno pojasnilo. Skratka, prihaja do, skratka, zgleda, da prihaja do ljudi, ki imajo neke informacije in ki seveda te informacije lahko izkoristijo, seveda v lastne dobičke. In če jih izkoristijo v lastne dobičke, je na eni strani tudi v redu, ampak naj seveda pri tem podelijo še s tistimi, ki tega ne morejo narediti.
KOREN: No, posledice bomo spremljali, kako bo ta zakon vplival na borzo. Zdaj se pa vrnimo k zdajšnjim razmeram, kakršne so. Tečaji so nizko. Kako naj ravnajo delničarji, mali delničarji, veliki vlagatelji, kaj svetujete v teh dneh borzni analitiki, borzni svetovalci?
TOMAŽIN: Prva osnova je, da če greš na borzo, greš za dlje časa na borzo. To pomeni, da ne kupiš neke delnice za ročnost parih mesecev. Se pravi, v tem kontekstu je vsekakor tisto osnovno pravilo investiranja: kupiš delnico in ne, da pozabiš nanjo, ampak jo kupiš za dlje, dolgoročno. Potem tisto osnovno načelo razpršenosti. Se pravi, kupiš različne vrednostne papirje, različne vrste vrednostnih papirjev. Se pravi in delnice in obveznice in zakladne menice in vzajemne sklade. Tako, da v tem kontekstu so tista osnovna pravila v takih turbulentnih časih najprimernejša.
KOREN: Ampak ljudje se pogosto odzivajo tudi panično. Za nakup delnic Nove kreditne banke Maribor so nekateri najemali tudi posojila. Bojijo se, da bo vrednost še padla. Enako velja za pozavarovalnico Sava.
TOMAŽIN: Vsekakor. Vsekakor, ta posojilna evforija je lansko leto zajela marsikoga, posebej na Balkanu, kjer so tečaji tudi rasli z neverjetnimi stopnjami in dandanes je zgodba drugačna. In tukaj pride spet tisto osnovno pravilo do izraza, da pač na borzo s sposojenim denarjem se pač dolgoročno ne splača.
KOREN: Katere delnice, kateri vrednostni papirji so trenutno najbolj zanimivi, najbolj donosni? Kam je smiselno vlagati?
KLEMENČIČ: To je vprašanje, ki ga povsod po svetu rečejo: lahko pa vprašate karkoli, samo ne me konkretno spraševati kam.
TAJNIKAR: Res me zanima odgovor.
KOREN: Odgovor nas zanima, ja.
KLEMENČIČ: Vedno je odvisno kakšen časovni horizont imamo pred seboj. Mislim, v Sloveniji se velikokrat srečujemo s tem, da ljudje, v osnovi, na začetku že, pač jim predlagamo dolgoročno naložbo, vendar čez pol leta naložba ne zraste zelo, so že vsi v skrbeh in se takoj premislijo, če ne bi mogoče rajši kratkoročno investirali. Dejansko se v zadnjem obdobju cikel investiranja, ali pa ročnost se skrajšuje. Včasih si ti pač lahko imel naložbo za 20 let, sedaj si to niti ne moreš privoščiti. Kaj pa če bi nekdo si kar kupil za 20 let, kdo bi pa sploh še na trgu ponudil. Ampak sem hotela prej še na ta zakon, ker se mi zdi pomembno. Mi ocenjujemo, da je bil zakon slabo pripravljen. To pa zato, ker je bil sprejet po hitrem postopku, ker ni bila vključena stroka, ker ni bilo dano nam, ki se pač s to industrijo dnevno srečujemo, da bi se sploh izjasnili. Danes smo dobili po mailu od Združenja članov borze, da naj povemo kakšen je tipični vlagatelj v izvedene finančne inštrumente, kakšen obseg je to, kakšne ocene mislimo, kakšne posledice bodo te zakonodaje. To je prepozno, potem, ko je zakon že sprejet. Za mene je sprejem tega en velik korak nazaj in sicer bo imel vpliv, po našem mnenju, tako na likvidnost Ljubljanske borze, ki bo še slabša. Imel bo vpliv na, konec koncev na intelektualni potencial stroke, ker bodo vsi naši, pač ti upravljavci in bi rekla, borzniki, se ne bodo ukvarjali s temi izvedenimi finančnimi inštrumenti, ki so v svetu izredno, izredno popularni in katerih v bistvu razvoj gre eksponentno.
KOREN: Glede na ta, danes sprejeti zakon, potem ni smiselno vlagati v te izvedene instrumente. Katere naložbe so najbolj donosne?
ŠIRCELJ: Če lahko tukaj sosedi odgovorim, pod tako imenovano stroko. Jaz popolnoma verjamem, da borzni posredniki niso za obdavčitev izvedenih finančnih inštrumentov.
KLEMENČIČ: Ne, smo. Ampak za enako kot…
ŠIRCELJ: In to, mislim, nikoli niste predlagali, do zdaj niso bili obdavčeni, pa nikoli niste pač strokovno predlagali.
KLEMENČIČ: Ne, ampak je bilo stališče združenja ves čas, naj bo obdavčeno tako kot delnice.
ŠIRCELJ: Tako da, tukaj je seveda ena zadeva, da zakaj ne.
KOREN: Spornih je tukaj teh 40 odstotkov prvo leto.
ŠIRCELJ: Zakaj ne? Zaradi tega, ker navsezadnje z odločitvijo padejo tudi dobički borzno posredniških hiš.
KLEMENČIČ: Boste videli. Kje? Saj tam so isti, saj pravne osebe niso obdavčene.
ŠIRCELJ: To je drugo. Ampak za tiste vlagatelje, ki so obdavčeni, bo treba seveda ta davek podeliti mogoče tudi s ceno, za katero je to lahko…
KLEMENČIČ: Oni bodo ustanovili podjetje, pa bodo trgovali čez podjetje ali pa bodo šli v Avstrijo.
ŠIRCELJ: Tako, da… Glejte, če lahko do konca povem. Verjetno ne, ker tukaj, pač po naših podatkih, se povečujejo naložbe gospodinjstev, fizičnih oseb, v te vrednostne papirje in kot sem že prej povedal, tudi kaj pomeni glede nihanja vrednostnih papirjev preko izvedenih finančnih instrumentov.
KOREN: No, bomo tule presekali zakon, na posledice počakali.
ŠIRCELJ: Jaz verjamem, da nikoli ne boste za obdavčitev. Tako, da tukaj je popolnoma jasno, karkoli vprašamo.
KOREN: Gospod Groznik, vi imate prakso z donosnostjo in to, čeprav tudi vašim skladom gre bolj slabo, približno za 10 odstotkov so v zadnjem obdobju tudi padli, kolikor sem gledala. Ampak kateri trgi so najbolj donosni. V teh dneh lahko prebiramo: donosni so trgi vzhodnoevropskih držav, indijski trgi, trgi razvijajočih držav. Perspektivni so Balkan, Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska. Da pa nikakor ni smotrno vlagati v Franciji, Italiji, Španiji, ker so te države preblizu recesiji.
GROZNIK: Jaz bi se tukaj strinjal z gospodom Tomažinom. Treba je biti razpršen po vseh kontinentih, v različnih valutah, na dolgi rok in potem to zobovje, ki smo ga omenjali, v en nasmešek čez 10, 20 let spremeniti. Samo na tole debato bi pa rekel tole: če bo imel ta zakon dejansko negativen vpliv na slovensko borzo, je bil zakon upravičen. Še enkrat: izvedeni vrednostni papirji po nekih, izvirajo, njihova cena izvira iz vrednosti premoženja. In vpliv ne sme biti v obratno smer. Tako, da če bo zakon imel negativen vpliv, je bil pravzaprav upravičen.
KOREN: Smejala sta se, ves čas nasmihala. Doktor Tajnikar, z doktorjem Groznikom sta kolega na fakulteti, ste mu kaj zaupali, morda vložili v katerega od njegovih skladov svoje premoženje?
TAJNIKAR: Mislim, da ne smem delati reklame na televiziji, tako da… Jaz mislim nekaj, da jaz bi za provokacijo dejal: jaz v tem trenutku sploh ne bi kupoval, za normalne državljane, kakršen sem tudi jaz, sploh ne bi kupoval delnic. Mislim, da je zelo, zelo tvegano kupovati. Ker konec koncev smo še zelo blizu, verjetno, enega vrha, če zopet moje zobovje drži, ha, ha, ha in bi nekaj časa še počakal. Fino je kupovati delnice, kadar si na dnu. In jaz mislim da tega dna še nismo v svetu dočakali. Tudi na ljubljanski borzi ne. In da ljudje, ki nismo preveč spretni pri teh stvareh, pa tudi konec koncev ljudje, ki ste spretni pri teh stvareh, bodo v tem trenutku zelo, zelo resno razmišljali v kakšne vrednostne papirje sploh nalagati denar. Mislim, d aje zopet čas… Zadnjič sem se nekje na fakulteti, smo se srečali, nas je bilo nekaj, ki smo ekonomisti in nekateri tudi, ki so strokovnjaki in dobro znani v Sloveniji, ne bom povedal imen, ker ni to vljudno in potem sem vprašal: ti boga, imam nekaj denarja, kam naj ga dam? In potem so v en glas, kakor zbor, odgovorili: na banko. In jaz moram reči, da je mogoče to kar dober nasvet v tem trenutku. Kljub temu, da so bančne obrestne mere seveda realno negativne.
TOMAŽIN: Saj tudi banke, s e lahko zgodi tisto nepredvidljivo, ne.
TAJNIKAR: Ko se bo zgodilo to kar vi ste zdaj napovedali, bo v Sloveniji zelo, zelo resna kriza. Ko pa se bo zgodilo to, da kakšna delnica pretirano pada v prihodnjih dveh letih, pa ne bo krize. To se morate zelo resno zavedati. Kadar se navaden državljan, ne kadar se profesionalec, ki vsakodnevno trguje z vrednostnimi papirji.
KOREN: Bančni depoziti so videti najbolj varni. Imamo tudi nasvete strokovnjakov kako razpršiti tveganje, razpršiti premoženje. Ali imate kakšen nasvet koliko denarja, kolikšen delež denarja vložiti v banke, koliko v obveznice, vzajemne sklade, delnice podjetij?
TOMAŽIN: Bančni depozit je varen samo do tiste meje, do kjer država garantira jamstveno, v bistvu shemo. Čeprav nedavno nazaj smo lahko v Britaniji lahko opazovali, kako so ljudje čakali pred okenci banke, ki je bila tik pred propadom. Tako, da to se lahko zgodi tudi pri nas, posebej glede na vse tisto financiranje slovenskih bank našim velikim kapitalistom. Kajti, po mojem bo naslednje leto, 2010, bo obdobje, ko se bodo morali ti krediti tudi vračati in v kolikor bo tako negotovo stanje na svetovnih trgih, bo lahko prišlo tudi do kakšnih zamikov. Kar se tiče pa tistega deleža, koliko naj ima posameznik v banki, oziroma v varnih naložbah, bodisi v zakladnih menicah ali obveznicah, ali v bančnih depozitih, je pa to stvar posameznika. Ponavadi je dobro, da ima vsak posameznik nekaj denarja na strani, posebej za tako imenovana, tista črna rezerva, ko pride tisto nepredvidljivo.
ŠIRCELJ: Tukaj bi pa jaz prosim, če lahko malo vskočim, ker tole… Se opravičujem. Tole, glede bank je pa seveda, pa varnosti in tako naprej, je pa treba nekaj povedati. Banke delujejo pod popolnoma drugačnimi pogoji, kot kakršnekoli borzno posredniške hiše. Nadzoruje jih Banka Slovenije, vse. In to striktno, dnevno in tako naprej. In govoriti seveda potem, da se lahko nekaj zgodi, kar tako na pamet, da se bo nekaj zgodilo je danes prvič neutemeljeno, drugič je pa zavajajoče. Ker tudi, če pogledate poslovne rezultate bank, je seveda popolnoma drugačna slika, kot jo vi zdaj, dejansko pravite, kaj se bo zgodilo, če bi se zgodilo in tako naprej. In tukaj moramo…
KOREN: Se pravi, poznamo primer, ko je šla tudi Slovenska hranilnica in posojilnica v stečaj….
ŠIRCELJ: Se strinjamo, tudi to se…
TOMAŽIN: Ampak vlagatelj mora vedeti, da je možen tudi stečaj banke.
ŠIRCELJ: Tudi ve, ampak tu ni nobene primerljivosti…Je veliko, veliko manjša verjetnost, pa zelo, zelo majhna in tukaj nastopi banka Slovenije in nastopi država. Medtem, ko pri poslovanju z delnicami, vrednostnimi papirji, izvedenimi finančnimi inštrumenti, veste, tukaj je pa vsa zadeva odprta in govorimo o najbolj tveganih naložbah.
TOMAŽIN: Seveda.
ŠIRCELJ: Tako, da primerjava z banko je popolnoma neprimerna in primerjavo z banko seveda lahko, takšnole pomeni seveda, da je zdaj nekaj pa narobe. Nič ni narobe danes z bankami.
KLEMENČIČ: Signal je lahko napačen.
KOREN: Doktor Groznik, ste želeli…
GROZNIK: Ja, jaz bi se tukaj zopet z gospodom Šircljem strinjal. Banke vsepovsod po svetu, v vseh obdobjih, ekspanzijah, recesijah, lahko propadejo. To ima gospod Tomažin prav. Se mi je pa zdelo prelahkotno govorjenje v tem trenutku. Vsepovsod po svetu pa banke temeljijo na zaupanju in zaenkrat ni s slovenskim bančnim sistemom pravzaprav nič narobe. Na vaše vprašanje kako denar razporediti, koliko v delnice, obveznice in te stvari, tukaj smo še vsi dosti mladi. Imamo še približno najmanj 70 let pred nami.
KLEMENČIČ: Optimistično pričakovanje…
GROZNIK: Tako, da lahko pretežni del premoženja v bolj tveganih naložbah. Kako, kolikšen delež pa v tvegane naložbe, pa je po moji oceni, nek tak zdravo razumski recept, tisti del, ki ga lahko najmanj 10 let pogrešamo.
KOREN: Kaj je v interesu Ljubljanske borze? Čim več trgovanja…
ŠKETA: Naš interes je, da so ti tečaji čim bolj realni. V bistvu, da odsevajo neko dejansko stanje ponudbe in povpraševanja. Tako, da kar se nas tiče tudi, če se nekdo kratkoročno odziva, pa odide ven iz vrednostnih papirjev, gre v tako imenovano keš pozicijo, ni nič narobe. Praktično bi ji ta zobec, drugi del, kjer pada, bil hitreje opravljen. Prišli bi do tečajev, ki bi bili zopet zanimivi za vlagatelje in dejansko bi se cena nekje oblikovala, ki bi bila najbolj realna. To je naš glavni interes. Da so ti tečaji čim bolj realni in čim bolj likvidni vrednostni papirji, ko se ta tečaj oblikuje. Ne more biti takšna zgodba, kot prejšnji teden, brez certifikata, ko je nekdo prestavil s 40 tisoč evri tečaj Petrola za 6 odstotkov. Brez certifikata. Tako, da nelikvidnost je največja grožnja. Niso certifikati in te zgodbe, ostale. Tako, da…
VERBIČ: ne, saj morda pa je imel certifikat. Tega ne vemo, ne. In realiziral iz tega naslova desetkratnik vložka, ki ga je…
ŠKETA: Drugo pa je, kar je, problem tega trga je v tem, da na Ljubljanski borzi se opravlja samo 40 odstotkov vrednosti prometa. Veliko udeležencev trga pa dela izven. V bistvu te male konsolidacije lastništva, se opravljajo z neposredno pošto malim delničarjem in v bistvu po nekih cenah, ki jim ustrezajo, ki so netransparentne, transakcije niso razčiščene, niso javno objavljene. Za vse to skupaj se pa uporablja pač Javna delniška knjiga na KDD-ju, kot je oglasna deska, koga v bistvu nadlegovati, da proda delnice. S tem vprašanjem se pa nihče ne ukvarja, kako se te, praktično tečaji oblikujejo, pa kje dejansko promet poteka.
KOREN: Nehvaležno je napovedovati… Ja izvolite.
VERBIČ: Ja, ampak morate povedati še to, da to v glavnem počnejo borzno posredniške hiše, praviloma in v največji meri v dogovoru s tistimi, ki želijo te delnice kupovati poceni. To so praviloma, v primeru menedžerskih odkupov menedžment podjetij in so pri tem celo zelo uspešni. In bi… Druga rešitev, ki je bila recimo predlagana v letu 2006, v smislu spremembe zakona o trgu finančnih instrumentov, da bi prešla javna delniška knjiga na borzne hiše, ostali, oziroma prišli še na slabše stanje, ker bi pa potem borzna hiša bila tista, ki bi opravljala portfelj in imela edina nadzor in možnost manipulacije s tem, kdo je v delniški knjigi.
ŠKETA: Ne, mislim, to je treba ločiti. V bistvu še zmeraj je lahko to na KDD-ju, še vedno država lahko ima vpogled, lahko se zahteva končni imetnik, da v bistvu se ta kontrola obdrži na eni točki. Seveda se pa to javno prikazovanje lastništev vrednostnih papirjev bi bilo potrebno zapreti. To je prvi postulat. Te razlike ni. Drugo pa, treba je računati…
VERBIČ: Dajte utemeljiti to razmišljanje, tukaj pa…
ŠKETA: … Da so vsi subjekti na trgu racionalni in uporabljajo sistem takšen kot je. Tu bi morala pač država pogledati kje so ti mehanizmi. Ta trenutek vsa infrastruktura obstaja, da skonsolidiramo po pet odstotkov na pet različnih podjetij, kjer nihče ne bo reagiral, ni vprašanje s financiranjem, z vsemi ukrepi, ki jih ta trenutek država pač počne, ne bodo učinkoviti in potem je samo zadnja točka, kako iz desetih točk prestaviti v eno, kjer bo 60 odstotkov.
KOREN: Dobro. Predlagam, da se premaknemo naprej. Nehvaležno je napovedovati, kako se bodo gibali tečaji. Pa vendar, kaj si upamo reči nocoj? Gospod Šušteršič, kako bi utegnila cena nafte vplivati na tečaje delnic? Rekordno vrednost je že dosegla nafta, skoraj da že 140 evrov za sodček, dolarjev, pardon. Zadnje dva dni je malo padla. Ugledna investicijska banka napoveduje, da se bo sodček nafte do konca leta podražil na 200 dolarjev. Kakšen bo vpliv nafte, pa še drugih surovin?
ŠUŠTERŠIČ: Nafta, kot vidimo, vpliva seveda na borzo, tako na svetovne borze, tako da cene delnic običajno malo padejo takrat, ko cena nafte raste. Je pa seveda tako, lahko pa kupujete delnic podjetij, ki investirajo v alternativne energetske vire. Lahko kupujete delnice naftnih podjetij, na primer. In se pred tem zaščitite na nek način. Se pravi, a veste, vedno so neke strategije, s katerimi se lahko človek prilagaja temu. Ampak generalno a to drži, seveda. Rast cen nafte se kaže na borznih trgih kot padanje pač indeksov.
KOREN: Kaj pa napovedana višja obrestna mera? Tako Evropska centralna banka, kot Ameriška centralna banka sta omenili to možnost povišanja, kako bo to vplivalo? In tudi inflacija, ki je na evrskem območju višja, kot je bilo pričakovati, 3,7 odstotna na letni ravni, slovenska kar 6,2.
ŠUŠTERŠIČ: Ja, zdaj visoke obrestne mere seveda ravno tako vplivajo, pač verjetno na nižjo likvidnost, predvsem zaradi tega. In ker je bil del tega, velik del tega povpraševanja po delnicah, sploh pri nas, financiranost naj bi posvojili, ne. To seveda lahko ima neke nadaljnje posledice, ampak na povpraševanje in na likvidnost ne bo zelo visoka. Se pravi, da cene delnic ne bodo rasle, da bodo še padale.
KOREN: Kaj pa bi lahko vzpodbudilo slovenski kapitalski trg? Mogoče napoved kakšnega novega prevzema. Finance so omenile možnost prevzema Krke, zavarovalnica Triglav zahteva uvrstitev na borzo, NLB, Nova ljubljanska banka naj bi kmalu že tudi prišla na borzo. Ali lahko to vzpodbudi? Gospod Groznik je prvi.
GROZNIK: Jaz bi rekel, da najbolj bo vzpodbudilo neke bolj realne in dobre nakupne priložnosti, ki ob zniževanju tečajev prihajajo na plan. To je prvi faktor, drugi pa, jaz verjamem, da je še precej prostora pri večini slovenskih družb za bolj učinkovito upravljanje s temi družbami. Tukaj mislim, da je pravzaprav še precej prostora za izboljšanje dobičkonosnosti teh naši družb.
KOREN: Boljše upravljanje, kaj, napoved kakšnega prevzema?
TAJNIKAR: No, jaz mislim, da trenutno nismo v situaciji, ko bi lahko z domačimi igricami, da tako rečem, prav bistveno vplivali na te devizne tečaje. Jaz sem prej dejal, da so trije glavni faktorji. In Bojim se, da je ta svetovni okvir enostavno premočan za Slovenijo. Lahko se igramo. Recimo, ko smo prej tudi diskutirali. In špekuliramo na teh trgih, ampak na nek način, poglejte, vi imate konec koncev eno lepo plejado slovenskih podjetij na slovenski borzi, ki konec koncev dobro gospodarijo. Saj sploh ne morejo veliko boljše gospodariti. Ampak njihovi tečaji resno padajo. In seveda, tako si človek zelo resno postavi vprašanje, zagotovo je nekaj v tem, da je borza zelo plitka, nelikvidna. Da pravzaprav ne odraža… Recimo, jaz kot ekonomist vedno gledam koliko je pa pravzaprav vredno podjetje. Za vrednotenje, vem kako se vrednotijo podjetja in z lahkoto na prst ocenim koliko je vredno podjetje iz vidika neke dobre prakse vrednotenja. Ampak, cena delnice je pa čisto nekaj tretjega. In tu se samo vidi kako pravzaprav slovenska borza včasih se zelo slabo odraža, v nasprotju z nekaterimi borzami po svetu, vrednost slovenskih podjetij. Tako, da četudi ne vem kako dobro gospodari Krka in ne vem kdo še v prihodnjih letih, recimo, se bojim, da to ne bo prav resno in najpomembnejši dejavnik cene delnice. In da bo ta svetovni vpliv zelo resen, ne. In tu se jaz strinjam. Jaz sem bil včasih precej optimist glede tega kaj bo s svetovno krizo, ker sem bil prepričan, da jo ta svet, kakršen je danes, politično organiziran, ekonomsko, zna v veliki meri obrzdati na nek način. Ampak zdjale vidim, da so vsi po svoje panični. Inflacija na žalost vsepovsod narašča. In v resnici nihče, niti Evropa niti Amerika, ne more drugače reagirati, kot pa z relativno zelo restriktivno monetarno politiko, ki bo porinila navzgor seveda obrestne mere in ki bo naredila recesijo. Upamo, kot je nekdo prej rekel, mislim, da vi, čim krajša bo, tem boljša bo ta recesija. Ampak bo seveda potem tista ostra. In jaz mislim, da bo to vplivalo tudi na slovensko borzo. Nikakor se ne bomo mogli iz tega izviti. Slovenija ima neko prednost in to je, da je relativno majhna država in da lahko, recimo gospodarsko rast zelo avtonomno pospeši. Mi na evropskem trgu prodamo 80 odstotkov, ampak ne pomenimo veliko na evropskem trgu. In doma, poglejte zadnja leta smo pač investirali v ceste, malo stanovanja in smo imeli grozno gospodarsko rast. In taka gospodarska rast, če bi mi v prihodnjih letih, recimo leto ali dve, poskušali vzdrževati, bi bila po svoje dobra, tudi mogoče za razmere na slovenskih borznih trgih. Tako, da je težko, zelo težko napovedovati. Ampak bojim se, da bo ta svetovni vpliv zelo pomemben in da menedžerji v podjetjih prav veliko ne bodo mogli popraviti zadeve. Kljub temu, da bodo lahko dobri.
KOREN: Gospod Verbič, pa potem doktor Groznik.
TAJNIKAR: Lahko pa naredijo napako, seveda, to je pa zelo pomembno, da…veliko napako, v nekem dobrem podjetju, recimo pri menedžiranju, pa lahko seveda naredite veliko, veliko škodo delničarjem tega podjetja.
VERBIČ: Zelo konkretno bi želel izpostaviti. Glejte, konec tedna Državni zbor sprejema dva zelo pomembna zakona: Zakon o gospodarskih družbah in pa Zakon o prevzemih, oziroma noveli zakonov, ki prinašata pomembne spremembe, hkrati pa nekatere zadeve niso ustrezno urejene. Skratka, vprašanje lastnih delnic, manipulacij, s tem vprašanje izstisnitve malih delničarjev in pa povsem nov instrument, ki ga zgolj dopušča, ne pa nalaga evropska direktiva. Skratka, omogoča dokapitalizacije s stvarnimi vložki delnic, prej smo govorili o tem kako je možno manipulirati vrednost delnic in to brez, da bi bila potrebna cenitev, brez revizorskega pregleda. Tako, da tukaj se odpirajo neke nove možnosti za stanja, ki ne bodo prinesla gotovosti in zaupanja v dogajanja na borzi. S tem v zvezi želim seveda v prej omenjenem Zakonu o finančnih instrumentih izraziti zadovoljstvo, da recimo ni bila umaknjena in ukinjena javna delniška knjiga pri KDD-ju, kar je bila sicer tudi s strani Ministrstva za finance v letu 2006 predlagana zadeva, pa so potem prisluhnili tudi našim argumentom in ta predlog umaknili. Tako, da mi še vedno upamo, da se bodo tudi kar se tiče Zakona o gospodarskih družbah in novele in Zakona o prevzemih, ki lahko pomembno uredita vprašanja, ki so odpirala možnosti za manipulacije, za tiste negativne vidike, ki so danes tudi v političnem kontekstu pogosto omenjani, da je to možno urediti in kot izrazito in izrecno in izključno civilno družbeno gibanje in institucija, je Vseslovensko združenje malih deležnikov predlagalo tiste predloge in amandmaje, ki ta vprašanja rešujejo.
KOREN: Dobro. Doktor Groznik.
TOMAŽIN: Jaz se deloma strinjam z gospodom Tajnikarjem, da cene pogosto odstopajo od neke te vrednosti, ki jo ekonomisti znamo izračunati, ampak natančno tako se je treba sedaj obnašati. Pogledati koliko je neka zadeva vredna, ozreti se na okoli. Štajerska banka ni edina na Štajerskem, so tudi čez mejo, pogledati kako so oni učinkoviti in se potem čimbolj racionalno odločati. Ko kupujemo kolo ali pa avto, vsi pogledamo teste, primerjamo. Pri nakupih delnice se je treba zelo podobno obnašati.
ŠUŠTERŠIČ: Ja, saj in jaz bi k temu še dodal: in seveda je treba potem kupovati delnice na tistih trgih, kjer gibanje cen delnic odraža vrednost podjetij.
KOREN: Kako pa naj vlagatelji to vedo?
ŠUŠTERŠIČ: Ja, očitno če profesor Tajnika pravi, da pri nas ni tako, je treba pogledati kakšne druge trge. Zato pa imajo seveda v vseh teh borzno posredniških hišah in podobnih inštitucijah ljudi, ki jim lahko pri tem pomagajo.
KOREN: Dovolimo…
ŠUŠTERŠIČ: Samo to bi rad res podčrtal, tisto, kar je bilo prej rečeno: dolgoročni pogled. Ljudje tega ne razumejo, če to tako povemo. Meni je to zelo preprosto povedal moj borzni posrednik, ki sem ga prvič poklical, sem rekel: zdaj pa bi jaz nekaj vložil na borzo. Je rekel: ali imaš denar, ki ga ne rabiš? In sem jaz malo čudno gledal. Ampak on je rekel: kar poglej, če imaš denar, za katerega prepričan, da ga v naslednjih desetih letih ne boš nikoli nujno rabil, potem ga daj v delnice. Če pa misliš, da boš čez eno leto, v enem letu zaslužil, pa kupil avto, potem se boš pa morda na koncu vozil s kolesom.
KOREN: Ali imamo v Sloveniji dovolj kapitala, dovolj prihrankov? Doktor Tajnikar, vaša teza je, da slovenski državljani prihrankov za nakup delnic nimamo.
TAJNIKAR: Ne, jaz nisem to trdil, ker na nek način…
KOREN: Tako približno je bilo to povedano.
TAJNIKAR: Ja, približno tako, se tudi da interpretirati mojo izjavo. Ampak seveda, tukaj je vedno odvisno od nakupnih pogojev. In varčevanje je konec koncev precej elastičen pojem. Je pa treba se zavedati, da Slovenci pravzaprav ne varčujemo veliko. In če recimo opazujete, čisto makroekonomske podatke o varčevanju, recimo gospodinjstev, tam okoli 13 odstotkov njihovega dohodka. Nizka številka za tako gospodarsko rast, kot jo imamo v Sloveniji. Če pa opazujete gospodarstvo, vse skupaj, okoli 25, 26 odstotkov, verjetno zadnji podatki kažejo. Malo, ne. Pacifiški tigri so imeli 50 odstotkov takega varčevanja, ko so najhitrejše rasti dosegali. In to pomeni seveda, da… to se pozna v bančnem sistemu, o katerem smo danes že govorili. Mi v bistvu bančni sistem ne polnimo. Tako, da en zasuk tudi k varčevanju v bančnem sistemu po mojem ni čisto nič slabega za slovensko gospodarstvo dolgoročno. Ker se bojim, da bodo drugače banke morale preveč pogosto hoditi po te prihranke v tujino, kar je nesporno zelo škodljivo za slovensko gospodarstvo. In to skoraj za vsakega od nas posebej. To je inflacijsko, to je v bistvu je problem zadolževanja države, to lahko vodi v krizne razmere in tako naprej. Drugače pa seveda, posameznik lahko najde, če mu ponudiš. Jaz vem kako bi recimo našel še kakšen evro za investicijo, če bi bila seveda ponudba na drugi strani dovolj ustrezna.
KOREN: Dovolimo si majhno špekulacijo. Delnice, denimo, nekaterih pomembnih slovenskih gospodarskih družb so v zadnjih 6 mesecih padle, Sava za 37 odstotkov, Krka 24, Nova kreditna banka Maribor smo rekli tudi skoraj 28 odstotkov, Petrol za 36 odstotkov, Telekom za 37, 40. Si dovolimo špekulacijo, ali še lahko pričakujemo, da bo delnica Petrola nekoč spet vredna 1.000 evrov, kot je bila jeseni lani?
VERBIČ: Ja, kaj pa je botrovalo temu, da je prišla do takšne vrednosti?
KOREN: Povejte, kaj vi mislite, da je botrovalo?
VERBIČ: Ja, v prvi vrsti nakupi s strani Istrabenza, ki so se v tistem času dogajali. S kakšnimi razlogi in motivi, dogajanja, ki so bila v ozadju, so bila povezana z vstopom ruskega partnerja ali prevzemnika. Skratka, tukaj so to tisti razlogi in vzvodi, ki so pripeljali do tega in zdaj v spremenjenih situacijah seveda tudi povzročili padec. Ampak vendarle, če dodam na doktor Tajnikarja, bi bilo ne samo dobro to, da imajo Slovenci svoje prihranke v bankah. Dobro bi bilo tudi, da so njihovi lastniki skozi delnice, ki jih seveda imajo v lasti in imajo v lasti vsaj kakšno od slovenskih bank v pomembni ali pa v pretežni meri. Tako, da bi iz tega naslova seveda lahko tudi plemenitili svoje prihranke in hkrati bi ustvarjali to, kar je zelo pomembno, da je vendarle v nacionalnem okviru, pa ne želim ogovoriti o nacionalnih interesih, ki so bili pogosto zloralbjeni, ampak kakšna banka, recimo poleg energetskih in drugih zadev, je že koristno, če je v vsaj domeni nekega nacionalnega habitusa, oziroma državljanov, prebivalcev.
TAJNIKAR: Mislim, ta teza je meni vedno zelo sumljiva. In mislim, da je zgodovina v zadnjih letih potrdila, da je to res sumljiva teza. Saj, seveda je lepo reči, da naj bomo Slovenci lastniki vsaj ene banke. Ampak veste, na koncu se izkaže, da to zagotovo nisem jaz ta Slovenec, ampak je nekdo tam, ki je seveda to banko v celoti prevzel. In mi smo s to tezo veste, zajadrali v katastrofalne razmere z vidika lastninske strukture in strukture tudi na trgu. Zato jaz osebno raje vidim in to sem večkrat že povedal, jaz bi bil čisto zadovoljen, če so vse banke, ki jih imamo v Sloveniji, relativno v precej anonimni lasti. Nekateri primeri pa v lasti zelo resnih strateških partnerjev. Ker mislim, da mi imamo slovensko bančništvo slabo razvito. Mi se tega premalo zavedamo. In sami ga ne bomo uspeli razviti, tudi, če smo vsi Slovenci lastniki te banke. In mislim, da rabimo strateške partnerje. In bi imeli Slovenci v takih razmerah več od tega. Bojim pa se, kadarkoli pa začnemo to delati, da talamo banke ali pa podjetja med Slovence, potem na koncu so trije ljudje, ki so lastniki. Kar je zelo normalno, ker taka koncentracija nastane. In jaz sem proti temu.
VERBIČ: Ne, ne, ne.
KOREN: Gospod Tomažin, bom jaz…
VERBIČ: Samo govora je bilo o lastništvu, tako kot je bilo v primeru NKB-ja recimo.
KOREN: Ne bomo šli v detajle banke, ampak gospa Klemenčič, gospod Tomažin, ali lahko pričakujemo, da bo delnica Petrola nekoč spet vredna 1.000 evrov, pa da bo delnica Save spet vredna 680?
KLEMENČIČ: Ja, te cene, ki so takrat bile, so vključevale določena pričakovanja, določeno prevzemno premijo. In ne glede na to, da Petrol posluje tako dobro, kot še nikoli ni posloval in če bo še naprej dobro posloval, seveda bo tudi enkrat, čez nekaj let dosegel to ceno. Če se pa zgodi, ne vem, nek prevzem nekega ruskega podjetja, potem je pa to lahko bistveno prej. In še ena značilnost, mogoče, slovenskega trga, ki jo mi dnevno vidimo, je ta, da se naši investitorji izredno hitro obrnejo po vetru. To pomeni, signal, ki smo ga mi danes tukaj dali je: joj, ne investirajte v delnice, dajte denar v banko…
TAJNIKAR: To sem zanalašč naredil.
KLEMENČIČ: No, saj je prav. Je lahko, je lahko povsem zavajajoč, ker recimo pravila dobrega investiranja so, da ti investiraš skozi vse cikle in edino tako pač si nadpovprečni donos delaš. Če ti investiraš samo takrat, ko je vse pač na vrhuncu, vse dobro, potem imaš ti celo negativni donos dolgoročno. In jaz mislim, da se vedno najdejo priložnosti, ki so cenovno ugodne, ta moment jih je kar nekaj in od investicijskih družb, ki kotirajo z 15 ali več odstotnim diskontom in ga bodo izgubile v letu pa pol, tega v tujini ni.
KOREN: Je pa seveda veliko odvisno od zaupanja ljudi. Zdi se, da je zaupanje med prebivalci precej padlo po tem, ko je država nehala uresničevati svojo obljubo o umiku iz gospodarstva. Prav sovpada padanje delnic na našem tečaju z obdobjem marec 2008, ko se je država premislila, da pa ne bo nadaljevala s privatizacijo Telekoma in tako naprej. Samo še na kratko, bomo končali. Ali pričakujete pred volitvami kakšne pomembnejše premike na borznem parketu? Navedla bom komentatorko Financ, da bodo na gibanje tečajev bolj vplivale volitve in predvolilne igre, kot pa svetovne gospodarske razmere. Se strinjate? Je pričakovati kaj usodnega do volitev v naslednjih mesecih, gospod Šketa?
ŠKETA: Mi trga ne komentiramo, mislim kot takšnega.
KOREN: Dobro, ha, ha, ha. Gospod Groznik.
GROZNIK: Jaz nič usodnega ne pričakujem. Mislim, da to, kar ste omenili, ta nek umik iz gospodarstva, celo gospod Tajnikar je bil nekoč minister v eni izmed prejšnjih, bolj levih vlad, pa je pravzaprav prišel do podobnih zaključkov kot sedanja, bolj desna. Jaz mislim,da se bo ta umik nadaljeval ne glede na to, kdo bo na oblasti. Da je to neko spoznanje dozorelo.
KOREN: Se bo zgodilo kaj usodnega, do volitev, na kratko, še kakšna misel?
ŠIRCELJ: Nič usodnega na parketu. Pomembno je tisto, kar je gospod Šuštaršič rekel: investirajte tisti denar, ki ga ne potrebujete.
KOREN: No, gotovo si bomo vsi zapomnili tudi to nocojšnjo misel, poleg teh misli o zobeh, predvsem to, ali imate denar, ki ga ne potrebujete, za vlaganje v vrednostne papirje. Dragi gostje, zahvaljujem se vam za to zanimivo soočenje mnenj. Hvala. Vam, drage gledalke in gledalci pa hvala, če ste vztrajali z nami. Lahko noč.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Koren Janja
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov
Rubrika / Oddaja: Omizje
Datum: 18. 06. 2008
Termin: 23:30
Trajanje:60