Nad-zorni svet NLBje bil o tem obvešcen selepozneje.«Kreditna linija Romane PajenkOdpravili smo se po sledi Janševe iz-jave in pri naših zanesljivih virih, kine želijo biti imenovani, izvedeli, da jekredite za koncentracije lastniških de-ležev v omrežju Pivovarne Laško organizirala mariborska Probanka, kateredirektorica in pomembna lastnica jeustanovna članica Kučanovega Foruma21 Romana Pajenk. Naši viri pravijo, daProbanka Pivovarni Laško zaradi pre-velike tveganosti ni odobrila nobenegapomembnega posojila, pač pa je BoškuSrotu le organizirala kreditno linijo, kiso jo v največji meri financirale NLBin njena hčerinska Banka Celje. Kolikokreditov je bilo odobrenih in koliko jeznašala njihova višina, zaradi poslovneskrivnosti pri bančnih poslih ni mogoče preveriti. Ko je v začetku maja bilosamorazkritje pravega lastništva raz-vpitega poštnega nabiralnika Kolonel,se je v nekaterih medrjih pojavil znesekdeset milijonov evrov posojila, ki na) biga Šrotov Kolonel v zameno za zastavos tem kreditom kupljenih delnic in go-tovinskega pologa Pivovarne Laško vvišini dveh milijonov evrov, dobil priNLB za potrebe prvega prevzema druž-be Center Naložbe. Vendar, kot pravi-jo naši viri, naj bi bil to samo eden odmanjših kreditov, ki jih je Šrot dobil pri |CCPredsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju se petletni| mandatiztečefebruarja2009,alibopotemdatumuostalšenaprejnavodilnemstolcku,pajenajbržodvisnoodizidajesenskihvolitev. ~~ NLB je tudi v času Janševe vlade ostala bolj kot ne~dotal~lj~!ft~~~Kljub obljubam finančnega ministra Andreja Bajuk~delnice naše najvecjebanke še vedno ne kotirajo na Ijubljanski borzi, pr~a1(o je na mrtvi točkiostala njena privatizadja in vsi njeni možni scena~~ pa še naprejobvladujejo večinoma isti Ijudje, kot v casu vladavfifelDS. Še več, postalaje glavni servis tajkunov pri spornih menedžerskih odkupih. Teksl:SilvesterŠurla Foto Primož Lavre in STA nastal precejšen preplah v vladi kot ban-ki. Član uprave Slavko Jamnik pa naj bimožem na finančnem ministrstvu zago-tavljal, da uprava pri kreditiranju Lašča-nov ni prekoračila svojih pristojnosti inda za odobrena posojila niso potrebovalisoglasja nadzornega sveta. Podobno najbi veljalo tudi v primeru odobritve po-sojil za financiranje menedžerskega od-kupa Merkurja. Jamnik naj bi tudi dejal,da je Srot največje posojilo, ki so mu ga vNLB odobrili, predčasno poplačal z na-jemom drugega posojila pri eni od tujihbank. Eden od naših virov, ki je posojilnepogodbe NLB z Laščani imel možnostvi-deti, pa trdi ravno nasprotno, da največjikredit, ki jim je bil odobren, skorajda nibil zavarovan, saj je uprava banke poznejev korist Laškega spremenila oceno tvega-nja. 0 tem, kaj se je v resnici dogajalo, bimorali priti do dna nadzorniki banke, kijim od lanske jeseni predseduje Igor Ma-rinšek, pa tudi tožilstvo Barbare Brezi-gar, kateremu je bila o teh spornih poslihdostavljena obširna dokumentacija. Daso se v Laškem prav zaradi posojil znašliv finančnih težavah, ker so jim banke za-prle pipico, je v nedavnem intervjuju zaReporter povedal tudi direktor Urada zavarstvo konkurence Jani Soršak.Place letijo v neboSodeč po dnevnem redu redne letneskupščine delničarjev, ki je (bila) sklica-na v ponedeljek, 30. junija, se predsedni-ku uprave NLB Marjanu Kramarju kljubodobritvi spornih kreditov ni treba batiza stolček. Petletni mandat se mu izteče NLB. Posebno vlogo pri tem naj bi imelanekdanja državna sekretarka AndrijanaStarina Kosem (ASK), ki je nekaj mese-cev tudi sedela v nadzornem svetu NLB.Razvpita ASK naj bi že tedaj delala zaŠrota, pod njenim vplivom pa naj bi bilatako nekdanji kot sedanji član upraveNLB: Andrej Hazabent (mimogrede: včasu afere sredi devetdesetih je bil navrhu NKBM) in Slavko Jamnik. S po-močjo prvega naj bi ASK dosegla, da jeMaksima ID prodala odločilni desetod-stotni delež Term Čatež Faktor banki, tapa jih je nato prodala Pivovarni Laško,na koncu pa so prišle v naročje prvegamoža DZS Bojana Petana oziroma nje-govega delniškega parkirišča - družbeRent A. Posojilne pogodbe na tožilstvuKo se je v začetku leta razvedelo za spor-no kreditiranje Laškega (Infond Holding,CPM, Koto in Fidina so za prevzem Pivo-varne Laško potrebovalinajmanj 400 milijonovevrov, ki jih naj bi s po-sojili zagotovila NLB), je V nedavno objavljenem porodlu NLB zalansko leto seje Marjan Kramar spet skrilza vse clane uprave, ki so skupaj prejelidobra dva milijona evrov bruto, v letu2006 pa zaradi obcutno višjih nagrad kar3,6 milijona evrov bruto prejemkov. Prizadevanje, da bi Marjana Kramarjana vrhu NLB zamenjal France Arhar, še nidobiloepiloga. Banka Slovenije je v letnem porocilu za leto 2007 zapisala, da soimele najbolj kakovosten portfelj banke v vednski tuji lasti, saj so vskupino A razvršcale 84,8 odstotka terjatev, karje za 16,1 odstotnetocke vec kakor domace banke. Financni minister Andrej Bajuk (na slikis predsednikom uprave NLB MarjanomKramarjem) je že lani obljubljal kotacijodelnic NLB na Ijubljanski borzi, a iz temokepotemnibilokruha. februarja 2009, ali bo po tem datumuostal še naprej na vodilnem stolčku, pa jenajbrž odvisno od izidajesenskih volitev.Če bo oblikovana podobna koalicija, kotvlada zadnja štiri leta, Kramarja najbržčaka podobna usoda kot nekdanja čla-na uprave Andreja Hazabenta in Boru-ta Staniča, ki se jima je iztekel mandatjulija lani - da se mu bodo nadzornikizahvalili za opravljeno delo in nato navrh NLB pripeljali novega človeka. Želansko jesen je bil v igri za mesto pred-sednika uprave NLB nekdanji guvernerBanke Slovenije France Arhar, ki zadnjaleta vodi slovensko izpostavo Unicreditbanke oziroma njene predhodnice BankAustrie Creditanstalt. Zakaj se je pri Ar-harjevem imenovanju lani zapletlo, niznano. Morda tudi zato, ker Kramar, kije na vrhu NLB pristal predvsem zaradipokojnega predsednika republike Jane-za Drnovška (konec osemdesetih je bilnamreč v predsedstvu SFRJ Drnovškovsvetovalec, v začetku devetdesetih pa jevodil njegov vladni kabinet v Ljubljani),ni želel odstopiti iz osebnih razlogov. Vnasprotnem primeru, če bi ga razrešili iznekrivdnih razlogov, bi mu po pogodbi pripadla bajna odpravnina. Kramar, kije dolgo pred javnostjo skrival prejemkeuprave, je v letu 2006 prejel dobrih 178 ti-soč evrov bruto plače (povprečno 14.840evrov na mesec), skupaj z nagradami indrugimi prejemki pa je predlani v žeppospravil kar 306 tisoč evrov bruto. Vnedavno objavljenem poročilu banke zalansko leto se je Kramar spet skril za vsečlane uprave, ki so skupaj prejeli dobradva milijona evrov bruto, v letu 2006 pa zaradi občutno višjih nagrad kar 3,6 mi-lijona evrov bruto. Iz poslovnega poročilaje mogoče razbrati, da imajo v NLB polegčlanov uprave še kar precej uslužbencevzaposlenih z individualnimi pogodbami- ti so lani domov odnesli 19,4 milijo-na evrov, leto pred tem pa 13,7 milijonaevrov bruto. • Banke povečalekreditiranjepodjetijV letnem porocilu Banke Slovenije za leto2007 je navedeno, da so poslovne bankenajbolj povecale kredite nefinancnih druž-bam, torej podjetjem. Njihov obseg se jeokrepil za 4.444 milijonov evrov oziroma za36odstotkov,karjedobrih11odstotnihtockveč kot v letu 2006. Banke so lani oblikovaleza 161 milijonov evrov neto oslabitev in re-zervacij, karje za 34,6 odstotka oziroma 41milijonov evrov vec kot v letu 2006. Skupnaizpostavljenost banke se jc do konca leta2007 povecala za 22,7 odstotka in je znašala49.401 milijona evrov, pri cemer so pome-nile bilancne terjatve 83- ter zunajbilancneterjatve 17-odstotni delež. Bonitetna struk-tura razvršcanja terjatev se je do konca leta2007 poslabšala zaradi povecanja deležaterjatev v skupini B (za 4,24 odstotne tocke)na racun zmanjšanja terjatev v skupini A (za3,29 odstotne točkc). Najbolj kakovostenportfelj so imele banke v vecinski tuji lasti,saj so v skupino A razvršcale 84,8 odstotkaterjatev, kar je za 16,1 odstotne tocke veckakor domace banke. Banka Slovenije jelani v bankah in hranilnicah opravila 83pregledov. Na podlagi tega so izdali štiriodredbe za odpravo kršitev ter vec odlocb insklepov o podaljšanju rokov iz odredb, zavr-nitvi ugovorov ter ustavitvi postopkov protibankam ter vec pisem nadzornim svetom inupravam bank ter hranilnic z vrsto opozorilin priporocil za izboljšanje poslovanja. Posojilne skrivnosti NLBV poslovnem porodlu NLB za lansko leto zaradi varovanja bancnih skrivnosti ni navedenihkonkretnih podjetij, ki sojim odobrili posojila za izvedbe menedžerskih odkupov. Prebe-remo lahko le, daje blla v segmentu velikih podjetij dosežcna 51-odstotna rast kreditnegaportfelja. Visoka rastje bila zabeležena tako pri kratkoročnih kot tudi dolgorocnih kredi-tih. NLB je v Sloveniji v tem segmentu uspelo obdržati svoj tržni delež, ki znaša 33 odstot-kov, in je tako ohranila stabilen portfelj velikih podjetij. V letu 2007 so pridobili narociloza vec poslov organizacije sindidranih posojil in garancij za slovenska podjetja za finan-ciranje investicijskih projektov, zagotovitev obratnega kapitala in sredstev za prevzemneaktivnosti. Skupna vrednost na novo odobrenih sindidranih posojil in izdanih garandj vletu 2007, v katerih ima NLB tudi vlogo posrednika, je blla 990 milijonov evrov. Sicer paje lani NLB sodelovala kot prevzemni agent pri izvedbi desetih prevzemnih ponudb, vre-dnost ponudb pa je blla rekordnih 256,9 milijona evrov. To pa je kar 73 odstotkov vec kotv letu 2006 in za kar tristo odstotkov vec kot leta 2005. Vrednost realiziranih odkupov poteh ponudbah je znašala kar 76,5 milijona evrov. Od lanskejeseni nadzornemu svetu NLB predseduje Igor Marinšek(SDS). Na sliki skupaj z Janezom Janšo in Greqorjem Pivcem.

Medij: Reporter
Avtorji: Šurla Silvester
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 30. 06. 2008
Stran: 42