predstavnika Nove KBM ne damo iz mariborske regije.
VLADO KRAMBERGER (Nove KBM ne damo, Maribor): Dober večer.
MATJAŽ: Gospo Blanko Lagoja, predstavnico Nove KBM ne damo iz Koroške.
BLANKA LAGOJA (Nove KBM ne damo, Koroška): Dober večer želim.
MATJAŽ: Gospoda Primoža Juharta iz Liste za pravičnost in razvoj.
PRIMOŽ JUHART (Lista za pravičnost in razvoj): Lep pozdrav.
MATJAŽ. In gospoda Bojana Ribežla, predstavnika Nove KBM ne damo iz širšega celjskega območja.
BOJAN RIBEŽL (Nove KBM ne damo): Dober večer.
MATJAŽ: Gospod Kramberger, civilna iniciativa ima po zadnjih podatkih vse več somišljenikov. Kdaj ste se pravzaprav prvič organizirali in zakaj?
KRAMBERGER: Prvič smo se organizirali že leta 2006, maja. In sicer takrat je resorni minister gospod Bajuk in kot sklep Vlade so določili, da bodo odprodali delež Nove KBM. In takrat smo mi začutili potrebo, da se iz večih točk začnemo somišljeniki zbirat. In sicer prva točka je bila, da ne bi imeli možnost nakupa teh delnic samo izbranci, kot se je že to dogodilo pri drugih podjetjih. Nato seveda ta delež ubranit, da ne bi zopet okrog prinesli malih delničarjev, da jih ne bi zopet kasneje iztisnili in tako smo se somišljeniki nekako zbrali in začeli s temi idejami delat. V začetku smo se kar lepo začeli zbirat in do oktobra 2006, ko je bil minister Bajuk v Mariboru, smo mu predali že nekaj tisoč podpisov v podporo naši civilni iniciativi. Do danes se je teh podpisov zbralo že prek 10.000. Torej ljudje so nas prepoznali in želijo se nekako zooganizirat, se združit in nenazadnje preprečit, kakšno možno prevaro. Kajti, kot smo že od samega začetka, ko je Vlada nekako se odločila odprodat ta delež, smo mi že od vsega začetka začeli apelirat na Vlado, da naj le dajo nekaj ljudem. In tako je prišlo do rezultata 25% plus ena delnica so dobili ljudje. Torej ljudje, kot se je izkazalo kasneje, so si želeli vlagat, nekako so prepoznali tole banko, kot našo, nekako družinsko srebrnino v Mariboru, v štajerski regiji, kajti nenazadnje je to še edino neko pomembno podjetje, nenazadnje tudi finančna inštitucija, ki lahko vpliva na gospodarstvo v dobrem in v slabem. Torej, ljudje so želeli vlagat v banko, da bi s tem jo oplemenitili, na osnovi tega seveda lahko banka vlaga ta denar v podjetništvo, na osnovi tega ljudje obdržijo delovna mesta in iz tega tudi svojo eksistenco. Seveda je pa tukaj ena pomembna točka, za katero je zelo pomembno, da smo se združili in sicer-ljudje so vložili denar, sedaj ga je treba pa ubranit. In kot vidimo, se te zadeve morda ne peljejo najbolj po željah, zato se združujemo, zbiramo podporo in tako se organiziramo, da bomo tudi nekaj dosegli.
MATJAŽ: Hvala. Gospod Juhart, Lista za pravičnost in razvoj katere predstavnik ste, pa je zraven zahtev po omogočanju državljanom nakupa delnic zahtevala še prenos državnega lastništva na bodočo Štajersko, oziroma severnoprimorsko pokrajino, kajne?
JUHART: Točno.
MATJAŽ: Nadaljujemo pri vas, gospod Kramberger. Prve apele po sklepu skupščine in spremembi v Nadzornem svetu Nove KBM ste javnosti poslali že lani decembra. Kaj ste pravzaprav zahtevali?
KRAMBERER: No, tukaj, ta točka je ravno, kako bi rekel, kot sem že prej omenjal. Uspeli smo dosečt sledeče, da je Vlada le dala 25% ljudem. So lahko vložli. In sedaj se pa je nekaj spremenilo v lastniški strukturi te banke. In sedaj je tako rekoč četrtina lastnine v rokah ljudi. In sedaj potrebujejo ljudje predstavnike v Nadzornem svetu, preko katerega bodo lahko vplivali na Upravo, na njeno delo, tudi nenazadnje na kakšno nagrajevanje, da bo se pravilno vse odvijalo, da bo poslovanje tako kot mora bit, da bomo lahko postavili takšne ljudi, ki bodo dobro delali z našim denarjem, ne pa, da nam ga bodo skušali kam odpeljat. In tako smo začeli. Kot smo videli, so mali delničarji kupili 25% plus eno delnico, preplačali 400%, blo je izredno velik interes in tudi zelo stabilni vlagatelji so se izkazali. Saj jih še vedno okrog 23% drži delnice. Torej to je potem bil naš cilj. Da pridemo v Nadzorni svet s svojimi predstavniki. In od tu naprej lahko tudi imamo vpogled v poslovanje banke, pri sprejemanju samih odločitev in nenazadnje preko tega posledično zavarujemo svoj vložen denar.
MATJAŽ: Nadaljujemo pri vas, gospod Juhart. Lista za pravičnost in razvoj je večkrat sklicevala tiskovne konference, med drugim pa naslovila tudi pismo na ministra Bajuka. Kaj ste zahtevali gospod Juhart?
JUHART: Zdaj če se vrnem še na ono vaše prejšnje vprašanje. Kar se tiče prenosa 25% plus ena delnica na Mestno občino Maribor oziroma to pokrajino in severnoprimorsko. Torej večina teh dopisov je bila torej namenjena tem pobudam, ki smo jih naslavljali torej tako na predstavnike države, kot tudi v kasnejši fazi na predstavnike same banke, ne. Zdaj, če malo razložim, ne. Državljani so zdaj, prejšnjo nedeljo imeli možnost glasovati na referendumu o pokrajinah. Udeležba je bila strašno, strašno nizka, marsikdo oporeka sploh kredibilnost temu referendumu. Zdaj, če to povežemo na Novo KBM, torej v takšni pokrajini, kot so nam jo zdaj ponudli, torej Mariborčanom, torej to osrednjo Štajersko, oziroma mariborsko, bi ta banka, Nova KBM, predstavljala ključno finančno inštitucijo oziroma ključno gospodarsko družbo, ki bi delovala v tej pokrajini. Znotraj te gospodarske družbe bi bil realiziran večina dobička, ki bi se ga v tej regiji naredilo. Torej samo malo, da poskušam karikirat, kako pomembna inštitucija je to. In naš predlog je bil sledeč- torej, če so državljani, ki živijo na tem področju to banko petdeset let ustvarjali, je korektno, da se nekaj tem ljudem, ki tukaj živijo, tudi vrne. To pomeni, naj lokalna skupnost, v tem primeru Mestna občina Maribor oziroma ta pokrajina dobi ta delež, ki bi drugače pripadal državi. To pomeni, če poenostavim da del tega dobička, tega rezultata ostane tukaj v regiji in ne gre v Ljubljano. Torej z našimi aktivnostmi mo zaželi torej pred več kot dvema letoma, naslavljali veliko dopisov na državo, torej na ministra Bajuka, ker on upravlja s tem deležem, mu ponujali različne solucije, no, naj pa povem na tem mestu, da je tudi Mestna občina Maribor oziroma Mestni svet na naš predlog sprejel sklep, skoraj soglasno in to potrdil. Torej, to je zdaj politična volja Mestne občine Maribor. To je prvi del odgovora, drugi del odgovora pa sledi ob sami privatizaciji, kjer je pa večino aktivnosti pa peljala civilna iniciativa Nove KBM ne damo, kjer smo se nekako kot edina, da rečem politična stranka oziroma lista tudi temu priključli, tudi aktivno pri tem sodelovali, tudi kot, da rečem predstavniki ljudi v mestnem svetu Mestne občine Maribor pozivali oblast, naj ljudem vendarle omogoči to, da lahko v tem sodelujejo, moram povedat, da nam je to v veliki meri uspelo, zadnja naša prizadevanja, pa so usmerjena v pomoč civilni iniciativi Nove KBM ne damo, da ljudje, ki so ta denar vložli v to banko, da majo nekaj od tega. Poglejmo delnice na najnižji možni ravni, odkar je bil ta proces izveden, okrog 27 evrov, tolko so ljudje plačali, bla je že 40, če se spomnimo, ne in pa drugič, mislim, da bomo o tem še več spregovorili, naj se ljudem omogoči, da bodo na tej skupščini osmega julija naslednji teden lahko transparentno in pošteno sodelovali in povedali svoje mnenje, torej to so pa zdaj naši naslednji apeli, oziroma pisma, ki jih pošiljamo ministru Bajuku, naj nas pri tem podpre. Torej, naša edina zahteva v tem trenutku je, kar se tiče skupščine, naj nas minister Bajuk oziroma država v naših prizadevanjih, ki izhajajo iz ljudi, ki so kupli te delnice, podprejo. In s tem bomo nadaljevali, najmanj do skupščine, tam pa bomo vidli, kaj se bo zgodilo.
MATJAŽ: Preden k besedi povabim še ostala sogovornika, morda še samo to, gospod Kramberger, znano je, da ste se na začetku povezali z Vseslovenskim združenjem malih delničarjev, oziroma z njihovim predstavnikom Kristjanom Verbičem. Kaj vaju je ločilo?
KRAMBERGER: Ja, to pa je kar zanimiva zgodba, bi jo kar mogoče malo širše opisal. Takole, kot smo že omenili, dosegli smo ta del, da so ljudje lahko prišli do tega, te lastnine. Potem smo mi, ko smo se organizirali in smo iskali in gledali, kje je tudi najbolj smiselna tudi, kako bi rekel, tehnična pomoč, nekdo, ki je v tem tudi podkovan. In februarja letos se je Kristjan Verbič iz tega Vseslovenskega združenja malih delničarjev, se nam je ponudil, da on obvladuje to zadevo, da že ima izkušnje, da že zastopa v nekaj podjetjih te male delničarje in tako smo začeli sodelovat. Recimo, on je tud nekako predstavil, da tud ima že od spletne strani, do teh aplikacij, kako lahko z ljudmi komuniciramo, tudi za izbiranje kakšnih potrebnih zadev. No, tako smo potem tudi nardili kakšno tiskovno konferenco, smo se zavzemali skupaj, dajali apele, pošiljali na Vlado, gospoda Bajuka, na Upravo, na KBM in tako naprej in smo lepo peljali zadeve, tako kot smo si nekako tole zastavili. Tudi smo imeli eno oddajo v živo, tako kot danes, tudi z gospodom Verbičem, z gospodom Kovačičem, predsednikom Uprave NKBM in tako naprej in nekako so stvari izgledale, da tečejo pravilno. No, potem pa se je naenkrat zgodil en preobrat in sicer v juniju letos. Naenkrat gospod Verbič ni bil več dosegljiv, nismo več mogli komunicirat, potem pa opazimo preko njegove spletne strani, da je nekako ta povzetek teh zadev, za katere smo se zavzemali tako mi, civilna iniciativa Nove NKBM ne damo, kot nam je tudi stopila v pomoč Lista za pravičnost in razvoj, kar moram se zahvalit in poudarit, saj to je edina politična stranka, ki nam je sploh stopila v pomoč. Preko medijev smo apelirali na vse, prosili smo vse, ampak k nam se je obrnila le Lista za pravičnost in razvoj. O in iz teh naših, kar smo se zavzemali ali kar smo dopisovali vse te točke, je gospod Verbič, kratko malo da ne, prepisal, postavil v svoje zahteve, kakor, da mi sploh nismo obstajali. No in to recimo je bila ena takšna zadeva, smo mi tukaj postali pozorni, smo malo raziskali, smo želeli tudi ljudem povedat, kaj se dogaja, zakaj se dogaja. Saj to je nenazadnje tudi naš prvi cilj, nekako naše primarno delovanje, ker če ljudje v nas prepoznajo nekoga, ki se za njih bori, bodo nam tudi dali podporo. Ampak osnova pa je, da mi ljudi obvestimo, da jih podučimo, kaj se dogaja z njihovim denarjem, kako ga lahko zavarujemo in tako naprej. In tukaj smo mi potem našli tele povezave nekako iz preteklosti, katere, bi lahko rekli, en člen operative se je pojavil Kristjan Verbič. Nenazadnje je v tem združenju, Vseslovenskem združenju malih delničarjev, kjer je gospod Kristjan Verbič predsednik in njegov podpredsednik, gospod Ludvik Toplak, visok funkcionar SLS. Če gledamo, da je Upravo, predvsem gospoda Matjaža Kovačiča, predsednika Uprave NKBM, je zopet postavila SLS. Nazadnje je to bil gospod Razgoršek in gospod Podobnik. In če gledamo, da je bil v preteklosti, v času certifikatov, kjer so bli tudi izigrani, preko 100.000 ljudi, ki so vložli v te certifikate, to je že bilo predstavljeno, ker je bil pa takrat predsednik Nadzornega sveta v Infond holdingu pa ravno gospod Matjaž Kovačič, ki je zdaj predsednik Uprave NKBM. Torej se nekako pojavljajo scenariji istih ljudi, nenazadnje tudi podobno število ljudi, kateri so takrat vložli certifikate, danes delnice in kaj lahko iz tega sklepamo? Vidimo, da se obeta ljudem iztisnitev ali kakšna prevara ali na kakršenkoli način, da bodo ob ta svoj denar. Več ali manj. Nenazadnje, če pogledamo en od možnih scenarijev, kako si lahko v tej druščini, kaj lahko mogoče pričakujemo. Nenazadnje, lahko se zgodi, da se bo pojavila dokapitalizacija, če bodo hoteli ljudje obdržati svoje vrednost vloženega denarja, bodo morali doplačat. To je ena veja. Po drugi strani, se lahko pa zgodi drugo, če seveda pooblastijo gospoda Verbiča, da jih bo zastopal, on pa pobere 20% provizije. Torej, kakšna je prihodnost tega denarja, ki so ga ljudje vložli? Ali zgubijo po levi strani ali zgubijo po desni strani. Kam se pa denar steka? V vsakem primeru v isto druščino. In, ko smo mi tole videli, potem mi ne želimo s takšnimi ljudmi sodelovat in zato tudi se več z njim ne ukvarjamo. Mi delamo naprej, iščemo nove strokovnjake, se borimo naprej, zavzemamo se naprej in kot vidimo, je podpora ljudi izredna. Vsak dan jih je vedno več, ki nas želijo podpret, nas podpirajo in nam želijo tudi nenazadnje pomagat.
MATJAŽ: Gospa Lagoja, kako pa gledajo na dogodke v Novi KBM ljudje na Koroškem ?
LAGOJA: Najprej bi rekla to, da glede na to, da sem Korošica, pač bom absolutno s srcem in dušo zastopala to iniciativo, da tako rečem, v bitki Nove KBM ne damo, ker na Koroškem smo ljudje zelo pridni, nikoli se ne pritožujemo, ampak tokrat pa mislim, da je tudi Korošcem malo zavrelo. Glede na to, da sem pač tudi jaz lastnica delnic in poznam veliko ljudi, ki so lastniki in to ne samo ene delnice, a ne, jih absolutno skrbi kaj bo s tem denarjem, pa ne zaradi tega… Gre se za to, da je v bistvu, neprimerno razporejen, transparentnost kapitala v banki je, bom rekla, kljub temu, da ne pišejo o tem, še zmeraj neznanka in glede na to, da se bliža skupščina in več ali manj ljudje ne vejo, kaj se bo z njimi zgodilo, kajti, če pogledamo koliko nas je malih delničarjev, mi sploh ni jasno kako naj sploh vsi pridemo na skupščino v prostor za dvesto ljudi, če nas je pa že samo malih delničarjev okrog 105 tisoč. To pomeni, da so dejansko nas izločili, kot da nas sploh ni. Ampak, če pogledamo stvar konkretno, malih delničarjev nas je 25 %, se pravi imamo pravico vedeti kaj se v banki dogaja in pa tudi pravico povedati kaj si želimo. In jaz se bom absolutno, kot sem rekla na začetku, z vsem srcem borila za Korošce, se absolutno udeležila, pa tudi če bom ostala zunaj, me ne zanima, udeležila te skupščine in prosila vse Korošce, da se v čim večji meri mi pridružijo in gremo osmega v Maribor na skupščino.
MATJAŽ: In pri vas, na širšem Celjskem območju, gospod Ribežl?
RIBEŽL: Pravzaprav bi jaz nekaj za Celje najprej povedal. Kreditna banka Maribor je druga največja banka v Sloveniji, to vemo in zelo smešno je, da ima zelo eno majhno poslovalnico v Celju. Ta majhna poslovalnica, mi Celjani vemo, kakšna je. Po drugi strani so se ljudje zelo začeli spraševati, kaj se tu dogaja s Kreditno banko Maribor, kajti vemo, kaj se je že z ostalimi bankami v Sloveniji zgodilo. Ljudje, ki imajo delnico ali dve ali morda več, to so tudi ljudje, ki nimajo veliko denarja, verjetno so dali zadnje prihranke, da bi bilo mogoče njihovo življenje za nekaj časa, za par let boljše, torej, sami vemo, da delnica, ki je nekako umetno po nakupu zelo hitro zrasla, zelo hitro padla in ljudje v Celju in celjskem območju so se nekako začeli spraševat, kaj je to. Na koncu se je videlo, da je to popolnoma ista igra, ki je že bila v velikih podjetjih, firmah ali bankah. Lahko tudi vidimo, da pooblastila, ki so sedaj prišla preko banke, na njih so napisana imena ljudi, ki se nekako pojavljajo vedno v istih imenih in prostoru. Ljudje se sprašujejo zakaj, zakaj to pravzaprav iste osebe? Ali so to tiste osebe, ki želijo zopet narediti svoj kapital? Torej ti ljudje verjetno želijo, da bi te male ljudi dobili na svojo stran in lahko v nekem momentu tudi Kreditno banko Maribor kupili. In tukaj se sprašujejo majhni ljudje, ki nas je v Sloveniji dost in veliko, da se ne bi kaj takega ponovno zgodilo. Že predhodniki so povedali, kaj se bo zgodilo, zato tudi na našem Celjskem območju pozivamo ljudi, da nekako bi prišli na to skupščino, ki bo kljub temu, da je v današnjih časopisih že zapisano, da bo zaprta za javnost, kar je zelo smešno, verjetno ne vejo, da če je nekdo delničar, da lahko pride, potem ne bi kupili teh delnic in bi ta denar zapravili za nekaj drugega.
MATJAŽ: Hvala. Gospod Juhart, zakaj je ta banka, Nova KMB, tako pomembna za bodočo Štajersko pokrajino, pa tudi širše, celotno severovzhodno Slovenijo, kot večkrat poudarjate?
JUHART: No, saj delno sem že prej odgovoril, ne. Ampak, še enkrat, ne. Torej, ta banka, v tej regiji, rečimo Štajerski ali pa osrednje Štajerska ali pa širše Štajerski ustvarja večino dobička. To pomeni, da gospodarski subjekti, torej gospodarstvo, ki gravitira na Maribor, Celje, Ptuj, rečimo torej ta severovzhodni del Slovenije od te banke dejansko živi. Ampak ta banka, na žalost, nima prave strategije, pravega pristopa kako pristopit do gospodarstvenikov, do obrtnikov, torej do tistih, ki dejansko ustvarjajo neko novo dodano vrednost. Torej, kot zdaj opažamo, rake se ukvarjajo z nekim prerazporejanjem nekega premoženja in z nekimi postopki, namesto, da bi ljudem dali na mizo konkurenčne ponudbe bančnih storitev. MI smo zdaj soočeni s konkurenco, torej ne vem, z avstrijskimi bankami, ki so dosti bolj konkurenčne od te naše banke. Mi se upravičeno sprašujemo, komu je to v interesu? Ali ima nekdo nek scenarij, da ta banka ostane tam, kjer je bila, ne vem, leta in leta nazaj. Lahko smo brali v Financah, prejšnji teden je bilo vprašanje: Ali imajo slovenske banke, NLB, tudi NLB, predvsem pa NKBM strategijo, oziroma ali vedo kaj hočejo? Eno izmed ključnih vprašanj! Drugo ključno vprašanje pa je, da ta rezultata, ki ga ta banka ustvarja, tukaj s temi ljudmi, naj ostane na tem področju. Torej, naj se tukaj porabi. In ne, da ga pošiljamo v Ljubljano, jaz nimam nič proti Ljubljani, ampak mi nobenih kapitalskih dobičkov iz Ljubljane ne dobimo sem, mi pa jih pošiljamo tja. To je nerazumno. In ne razumem politikov, teh, ki jih mi dejansko pošiljamo v Ljubljano, v Državni zbor, da ne povzdignejo glas. Da ne rečejo nekaj za to okolje. Nam, v Listi za pravičnost in razvoj, mo rekel tako v narekovajih, je strašno hudo, da se samo mi za to borimo. Zelo bi bili veseli in venomer pozivamo, naj se nam tudi ostali pridružijo in skupaj bomo močnejši in bomo lahko dejansko nekaj naredili za to okolje, za to regijo, za to mesto, da rečem, za naš Maribor, Celje, Koroško in torej za to severovzhodno Slovenijo. Zato je to pomembno. V končni fazi se je pa tudi v samem postopku privatizacije, ki se je speljal tako zgolj zato, ker smo mi skupaj s Civilno iniciativo Nove KBM vztrajali, da naj ljudje imajo to možnost, da se kupi 25 % delnic, ker prvotni plan je bil popolnoma drugačen. Da se to proda enemu strateškemu tujemu investitorju. Torej, ljudje od tega nič ne bi dobili. In ljudje so se masovno odzvali, kar pomeni, da so imeli neko zaupanje v to banko in mi si ne želimo zdaj, da se to zaupanje izneveri. Zato še enkrat apel državi, torej v tem primeru torej ministrstvu, gospodu Bajuku, dajte nas v teh naših prizadevanjih, prosim, podpret! To je ta naš apel, ki ga pošiljamo in tudi ostali, da rečem, politični sceni. Dajte podpret ta naša prizadevanja! To se nam zdi ključna zadeva.
MATJAŽ: Gospod Kramberger, pred vrati je Skupščina Nove KBM; ta bo, kot vsi vemo, osmega julija ob 13. uri v mariborskem hotelu Habakuk. Koliko vem, ste sklic zahtevali vsaj nekaj tednov prej, zakaj?
KRAMBERGER: No, če pogledamo datum, prvotno je bilo namenjeno v začetku avgusta, da bi bil sklic skupščine in če pogledamo, kašen je to datum, takrat je večina ljudi na dopustih in če hočemo mi takrat z ljudmi zbrat kakšne podpise v podporo kakšnemu našemu udejstvovanju, kje pa naj mi ljudi najdemo? Takrat jih ni doma. Zato smo mi vztrajali od vsega začetka, prvič, da bo skupščina pred časom dopustov in drugič, kaj je zelo pomembno, čim prej, kolikor se le da, da lahko mi čim prej tudi pridemo do svojih predstavnikov v nadzornem svetu in tako lahko mi potem tudi za naprej nadaljnjo privatizacijo in sprejemanje sklepov, ne nazadnje tudi kot vidimo, kot je uprava ponudila za dividendo 0, 20 evra bruto, to je kar v posmeh vlagateljem. Mi smo tudi poudarjali, ker želimo, da se tudi malenkost preveri tole poslovanje, ker to, kaj so prikazali 10 milijonov dobička za eno takšno banko, se nam zdi pa malo premalo in še od tega je samo štiri in pol milijone tako rekoč namenjenih za dividende, pet in pol milijonov pa za prerazporeditev v nekaj,kar ni znano. Torej, mi se borimo, da pride do neke spodobne dividende, da bodo ljudje tudi imeli nekaj od tega, da vlagajo, da nenazadnje, da bodo dobili vsaj malo več kot, če bi imeli, čisto preprosto, samo denar na računu na banki.
MATJAŽ: Gospa Lagoja, v civilni iniciativi Nove KBM se ne strinjate s predlaganimi imeni pooblaščencev, ki jih je Uprava Nove KBM uvrstila na seznam. Zakaj ?
LAGOJA : Uprava Nove kreditne banke Maribor kot lahko ljudje, ki so dobili že vabila, da podpišejo pooblastila vidijo, da so na tej lisi imena, ki so tudi prisotna v Novi kreditni banki Maribor. Torej pomeni, da člani Uprave, nadzorniki in tako dalje pooblaščajo sami sebe, da bi to kar so naredili lahko tudi dokončali brez nas pomeni izplačilo nagrad in Upravi in nadzornemu svetu in tako naprej proti čemur jaz osebno bom rekla nimam nič, če banka posluje dobro ali ne. V kolikor pa banka posluje tako kot je ta moment razvidno oziroma trenutno ni razvidno nič, ker banka posluje bom rekla zelo konfuzno sedaj pa ali je ta konfuznost del strategije, ki je nimajo ali kaj to seveda mi ne vemo. Ampak mi absolutno želimo, da se na listo pooblaščencev za zastopanje zapišejo ljudje, ki so indefirentni, ki niso zaposleni v Novi kreditni banki Maribor ampak, da so to ljudje iz ljudstva, ki bodo bom rekla lahko odločali čisto tako po zdravi kmečki logiki.
MATJAŽ : Gospod Ribežl, kdo bi po vaši oceni moral biti med predlaganimi imeni?
RIBEŽL : Jaz sem že prej prvotno povedal, ko ste me vprašali kdo bi moral biti in jaz mislim, da sigurno bi morale biti osebe tiste, ki niso povezane z Novo kreditno banko Maribor. Po drugi strani jaz tukaj vidim tudi eno osebo iz našega območja gospoda Iztoka Seničarja, ki je v isti stavbi v Celju kot je mala poslovalnica Kreditne banke Maribor in kakšna je tukaj povezava gospoda direktorja, ki posluje s to banko. Zakaj bi moral on biti na takšni stvari in mislim, da on ima z svojim podjetjem, z svojo firmo, ker jo pač on vodi že dovolj dela. Kdo bi moral biti prav za prav iz našega območja ali širšega Celjske oziroma Koroške ali Mariborskega tiste osebe, ki niso povezane nikakor z banko, ki so nevtralne in ki nikakor ne želijo delati v svojo korist. Ker če mi še enkrat preberemo te ljudi, ki tako že vemo kdo so je velika verjetnost, da je tukaj scenarij zase in scenarij zase pomeni tisto, da bo Kreditna banka Maribor padla tam kjer je že lahko bila v najslabše roke.
MATJAŽ : Gospod Juhart, kolikor vem v Listi za pravičnost in razvoj podpirate prizadevanja civilne iniciative Nove KBM ne damo, zakaj?
JUHART : Ja, saj mislim, da so že vsi trije sogovorniki vaši dokaj jasno povedali zakaj se zavzemajo ali ne. Torej mi smo, če gremo mogoče samo malo v zgodovino nazaj dve leti nastopili na volitvah za mestni svet Mestne občine Maribor za to, ker so nas v tem okolju marsikatere stvari motile. Motile so nas pa za to, ker so bile narejene ali pa so še vedno narejene na ne logičen način in absolutno podpiram vse takšne iniciative, ki kakorkoli pripomorejo k temu, da to okolje nekako stabiliziramo oziramo naredimo ljudem prijazno in to je eden izmed naših osnovnih motivov. Ni to edina civilna iniciativa in še marsikatero drugo smo podprli v Mestni občini Maribor ampak tukaj gre za širšo akcijo. Vsebinsko je pa razlog zelo preprost zato, ker je korektno in fer do ljudi za to kar so plačali dobijo približno, adekvatno vrednost. Pomeni pošteno dividendo, da vedo kam ta ladja pluje, da jim to nekdo pove in pa tretjič, da jih država ministrstvo v tem primeru v nekih postopkih zaščiti. Da jim ponudi neko pravno in drugačno varnost sedaj smo lahko priča tako imenovani vojni proti tajkunom kjer se marsikatere stvari marsikateri ukrepi sprovajajo in zelo v redu bi bilo, da bi ministrstvo tudi na tem področju torej pri skupščinah in podobnih zadevah, ki jih sklicujejo razna podjetja po Sloveniji ljudem omogočili, da lahko uveljavljajo svoj glas. In da jim tudi bi povedali kaj to pomeni, če so lastniki delnic, ker marsikdo ne ve. Mi imamo opravka s takšnimi, ki k nam na Listo kličejo to so starejši ljudje, ki so leta in leta hodili v to banko, vlagali prispevke in sedaj so vložili in sedaj se sprašujejo kako to oni lahko uveljavijo na tej skupščini. In če samo en primer povem država je omogočila vsem in banka, da so lahko te delnice plačevali v narekovajih šalterjih Poštne banke, NKBM-ja in tudi na nekaterih poslovalnicah NLB-ja. Mi smo sedaj predlagali ministru Bajuku, da bi lahko ljudje ta pooblastila oziroma te informacije tudi dobili na vseh teh točkah in vam povem kaj je bil odgovor, ni ga bilo. Ampak to je škoda to je žalostno, ker bomo mi torej država, da tako rečem, če se postavim sedaj na to funkcijo izgubili zaupanje teh državljanov in to je škoda, to je škoda. Danes je na vrsti Nova KBM in že jutri bo neka druga organizacija neka druga firma. In to so ti osnovni razlogi in ne razumemo nekaterih dejanj v tem primeru države da ne stopi v bran tem svojim državljanom. Sicer pa imajo še možnost do osmega julija, ko bo skupščina in mi srčno upamo, da bo podprla prizadevanja civilne iniciative. To je, to je naša edina želja.
MATJAŽ : Gospod Kramberger, veliko očitkov ste naslovili na delo Uprave Nove KBM in očitate ji, da niso pripravili strategije razvoja na kar pa sicer opozarjajo tudi drugi strokovnjaki?
KRAMBERGER : Tako kot so že tukaj prisotni tudi že neke te teme načeli in že povedali spremljamo, opazujemo kje bi se ta strategija pojavila pa je ne vidimo. Nikjer ni nič jasnega povedanega iz strani Uprave torej tudi, če pogledamo ta Uprava tudi od tega majhnega deset milijonskega dobička od tega je dala za dividende štiri in pol milijone in pet in pol pa je namenjeno za nekaj za kar se ne ve. Niti za tako majhen znesek nimajo nekega smisla kaj bi z njim počeli in kaj še le za vodenje celotne banke, strategija in tako naprej. Če pogledamo članek iz financ imam takšen primer, ki je notri recimo čisto preprosto NKBM, UniCredit preprosto kako ima nekdo plan za naprej. Na primer NKBM Matjaž Kovačič je povedal, da imajo namen širitev Makedonija, Srbija, Hrvaška in ciljni tržni delež največ do pet odstotkov in to je res zelo pomemben ciljni delež in še to je pogojeno z tem, če bodo Italijani vložili sedemsto petdeset milijonov evrov v Crveno zastavo v okviru Fiata. Torej misli ali je to neka strategija? Če pa primerjamo recimo en UniCredit, ki je prišel notri kaj imajo pa oni samo tako na splošno? Širitev v srednji in vzhodni Evropi, v startu tisoč tristo novih podružnic, najmanj devetnajst odstotni delež na tem trgu in tako naprej. Kar precej razlike. Nenazadnje tudi NKBM, če spremljamo tudi na Borzi na tem gospodarskem področju v Sloveniji in če pogledamo vse te povezane družbe, ki so večinski lastnik Poštne banke Slovenije, Zavarovalnice Maribor, KBM Infond, Leasing, KBM Fineko, Invest torej od finančnega pročelja do nepremičninskega in ne nazadnje tudi sodelujejo z to mobilno plačevanjem ali kaj jaz vem. Koliko orodja imajo v rokah preko Pošte in Poštne banke imajo tako rekoč okenca za ljudi, šalterje skoraj pri vsaki hiši torej lahko pride do komitentov tako kot nobena druga banke ali ne. Po tem, če gledamo kaj iz tega pa naredijo in kakšni so rezultati je pa to zelo, zelo žalostno. In tudi, ko gledamo te primerjave, če čisto laično pogleda človek, če pogledamo samo to kaj je javno objavljeno na spletu, v medijih in če si znate malo preračunati vidite, da so neke primerljive banke v takšni in drugačni velikosti in podobnih okoljih bistveno, bistveno bolj uspešne. Pri nas v Sloveniji vidim, da strašansko izgubljata delež NKBM, NLB in nenazadnje opažam tudi po medijih, da ravno ti dve banki sta tudi ne na zadnje bili glavni, ki sta kreditirali te naše tako imenovane tajkune. In sedaj pa je potrebna dokapitalizacija torej zato to je tudi še ena od stvari zakaj zahtevamo člane v nadzornem svetu, da enkrat pregledamo kaj se dogaja, da se to ustavi. Da začne ta kapital, ker če gledamo takšna banka kot je NKBM v bistvu je zrasla iz gospodarstva iz teh ljudi, ki so vlagali svoje prihranke in ta lokalna podjetja so vlagala in tukaj se je denar obračal in od tukaj smo ljudje in podjetja jo sanirali, dokapitalizirali karkoli skozi zgodovino. Po tem se pa to tako napelje. In tukaj tudi, ko spremljam po medijih in v pogovorih z kakšnimi strokovnjaki so vsi istega mnenja, da so rezultati izredno, izredno slabi. Torej to ni samo mnenje enega ali dveh ljudi ampak je splošno mnenje od laikov do strokovnjakov do rezultatov, ki so javno objavljeni v medijih. Vsak, ki zna malo računati lahko dobi rezultate in to je tisto kar mi poudarjamo. To se mora nehati in se mora končno začeti nekaj narediti tudi za ljudi.
MATJAŽ : Zakaj pa mislite, da je sploh temu tako?
KRAMBERGER : Temu je pa ravno tako iz tega vidika ravno kako bi rekel to le politično tajkunskega partnerstva, če gledamo politični botri omogočijo tajkunom, da to izvedejo in seveda sigurno se mora ta krog nekje skleniti. To predvidevam in ne na zadnje sem tudi v to prepričan torej so tukaj neki interesi. Nekdo omogoči za to ugodne pogoje in drugi to izvedejo in ljudje pa kot vedno vse plačajo. In tukaj se mi borimo, da bi se to enkrat nehalo.
MATJAŽ : Gospa Lagoja, tudi vi ste bili nekoč bančnica kako pa vi gledate na te stvari?
LAGOJA : Mogoče bi jaz šla od manjšega na večje na strategijo kar smo že govorili. Mene kot bivšo bančnico na primer zelo moti ena stvar, ki se mogoče ljudem ne zdi tako pomembna ampak to so stroški, ki bom rekla so še kako pomembni po tem nadalje tudi pri strategiji banke. Nova kreditna banka Maribor se moramo zavedati, da je druga največja banka v Sloveniji in to državna banka. In ravno ta državna banka ima največje stroške na zaposlenega, če mi pogledamo po gledamo podjetnika, ki dobro posluje si takšnih stroškov nikoli ne more privoščiti za to, ker bi že propadel davno. Ampak glede na to, da je to državna banka in da se financira z našimi sredstvi, z sredstvi davkoplačevalcev so pač stroški takšni kakršni so. In če mene vprašate ta prvo bi jaz definitivno začela pri racionalizaciji poslovanja banke po tem dejanju pa bi se dejansko videlo koliko je banka sploh sposobna ustvariti prihodkov, koliko ustvarja dohodkov in koliko je dejansko po tem čistega dobička, ki ga pa potem lahko usmerja naprej v razvoj in bom rekla v odhode na druge trge. Tako, da je to bom rekla tudi pri strategiji ključnega pomena in sedaj strategija kot smo že prej rekli druga največja banka nima strategije in sedaj ali je dejansko nima ali pa hoče mogoče res namerno ustvariti zmedenost ljudi. Ker to kar je navedeno po teh medijih in v tem v čemer se mi pogovarjamo je popolnoma jasno samo oni se samo spogledujejo z bankami na Balkanu se spogledujejo z to pa malo bi se z uno pa malo bi se z tretjo. Ampak glejte strategija ni tako danes tako, pojutrišnjem tako strategija so jasno napisani cilji, metode in tehnike kako do tega priti ne pa danes bi tako, pojutrišnjem bi pa tako. Tega na žalost jaz, ko se mogoče malo na bančništvo bolj spoznam absolutno ne odobravam in ne morem dojemati, da lahko ljudje, ki delajo na vodilnih položajih takšne stvari sploh delajo in za to še kar na prej delajo in niso nič kaznovani, pooblaščajo se za nagrade skratka ironija.
MATJAŽ : Zakaj pa mislite, da je sploh prišlo do tega?
LAGOJA : Če bi to vedela bi banko rešila že včeraj.
MATJAŽ : Gospod Ribežl, kaj torej priporočate lastnikom delnic Nove KBM širom Celjske regije?
RIBEŽL : Jaz bom zelo kratek. Vsem vodilnim lastnikom Celjske regije in ne samo Celjske regije tudi Koroške, Štajerske in vseh državljanov Slovenije naj ne nasedajo ljudem, ki želijo, da podpišejo njihova pooblastila in da z njimi bi upravljali. Naj počakajo, naj sami pridejo na skupščino in se zelo potrudijo kajti s tem rešujejo morda sebe, svoje mlajše, otroke in podobno. To mislim, da je edina in pametna stvar, ki se lahko v tem trenutku še zgodi v naslednjem mesecu.
MATJAŽ : Hvala. Gospod Juhart kakšni pa bodo vaši nadaljnji koraki, kaj v bistvu pričakujete od države?
JUHART : V enem od mojih prejšnjih odgovorov sem tako delno odgovoril oziroma nakazal. Mi pričakujemo od države kot največjega lastnika skupaj z para državnima skladoma zgolj eno, da prisluhnejo ljudem in da jih zaščitijo. Da enkrat poskušajo postaviti interese teh ljudi, če že ne pred kapital pa vsaj vzporedno torej, da ne forsirajo interese kapitala, velikega kapitala pred interesi ljudi, ki si morajo dnevno brez razno, raznih špekulacij takšnih in drugačnih služiti svoj dnevni kruh in so si od tega še odtrgali in te delnici kupili. Tako, da apeliram na predstavnike države, da tem ljudem prisluhnejo in jih zaščitijo in da ne forsirajo interese velikega kapitala, ker velik kapital je že sam po sebi dovolj močen in ima dovolj vzvodov, dovolj manevrskega prostora in ljudje so pa sami po sebi obremenjeni z dnevnimi aktivnostmi s katerimi se morajo ukvarjati in nimajo toliko časa možnosti spremljati dogajanj na Borzi na vse te finančne parametre bom rekel in tako naprej. Imajo pa neko zaupanje v državo in v te institucije in ravno sedaj smo praznovali Dan državnosti torej na ironijo iz banke na pred večer državnosti dobijo domov to pošto z pooblastilom. Tudi sam sem ga dobil kot delničar Nove KBM z svojimi mislim, da sedemindvajsetimi delnicami in zdelo se mi je prav ironično. Torej dobim pooblastilo zvečer pa proslava kjer smo praznovali obletnico nastanka torej te naše države. Torej to je zadeva, ki jo mi pričakujemo, da rečem od te naše države od te naše vlade, da tem ljudem prisluhne in jih zaščiti in to je edino.
MATJAŽ : Ja takole kaj pa mislite, če država seveda ne bo ukrepala oziroma bo ignorirala vse vaše poteze?
JUHART : Glejte, ko smo stopili v neko novo ero, da rečem te naše slovenske državnosti so se bom rekel očetje naše državotvornosti oziroma državnosti sklicevali na kriterij odgovornosti in to pomeni, da vsak potem pač mora nositi odgovornost za svoja dejanja. Torej ljudje v vsakodnevnem življenju morajo nositi odgovornost za svoja dejanja in so venomer sankcionirani od te iste države, če neka pravila oziroma kriterije ne spoštujejo. Torej to je seveda avtonomna odločitev vlade oziroma države sledijo pa posledice, ki jih bodo pač morali tako ali drugače nositi ne vem ali je to na volitvah ali je to v ne zaupanju državljanov do državnih institucij in tako naprej in tako naprej. Jaz samo prenašam to kar ljudje nam govorijo in nam prenašajo naj jih nekdo zaščiti, naj jim nekdo da vsaj neke osnovne informacije, da niso v tem sistemu, ki smo si ga nadeli in mi mu pravimo kapitalistični popolnoma nebogljeni in popolnoma brez vsake pravne in drugačne zaščite. In to je apel.
MATJAŽ : Takole gospa Lagoja mene pa zanima kako na Koroškem gledate na to in kakšni so vaši nadaljnji ukrepi?
LAGOJA : Kar se tiče mene se bom definitivno do konca zavzemala najprej za to, da se Korošci vidimo osmega julija na skupščini Nove kreditne banke Maribor pa si bomo vzeli to kot nek izlet ampak ne želim, da smo doma ampak, da pokažemo, da ne spimo, da spremljamo dogajanja. To je bom rekla prvi korak in vsi nadaljnji koraki jih je pa v naprej definitivno težko predvidevati, ker ne vem kako se bo skupščina odvijala in kaj bodo sprejeli. Smo pa mi tukaj sigurno na strani ljudi preprostih ljudi in ne ljudi, ki so že v NKBM in mislim, da se bom jaz in Korošci in moji tukaj kolegi vsi zavzemali za to, da bomo delali dobro za ljudi.
MATJAŽ : Takole kaj po tem pričakujete natančneje od osmega julija?
LAGOJA : Če povem po pravici, da bi se zgodilo ne vem kakšno, da bi se zgodila ne vem kakšna preobrazba ne verjamem samo problem je pa v tem, da mi ne bomo mirovali in bomo delali naprej na tem kontekstu ne damo Nove KBM.
MATJAŽ : Gospod Ribežl kaj pa vi pričakujete od osmega julija?
RIBEŽL : Bom rekel prav za prav isto kar so govorili moji sogovorniki in nekaj zelo velikega pretresljivega zelo težko in upamo, želimo si samo nekaj, da bodo vsi državljani in državljanke iz bilo kje iz Slovenije, ki so delničarji in to mali petindvajsetih procentov nekako slišali naš glas, da želimo vsem dobro in da se njihova sredstva bogatijo in ne pa zgubijo. Mislim, da je to edina rešitev v tem trenutku še neke edine banke seveda za Novo ljubljansko banko, ki se je da nam državljanom rešiti. Zelo močno upam in pozivam še enkrat vse ljudi, da se naj v čim večjem številu udeležijo te skupščine in upamo in si mi vsi zelo, zelo močno želimo, da nekako tudi v tem uspemo. Za to tudi na tem vse delamo.
MATJAŽ : Gospod Kramberger kakšne ukrepe pa boste vi zavzeli v tem tednu?
KRAMBERGER : Pripravljamo sledeče stvari kot smo že omenili pomembno je, da ljudje pridejo v čim večjem številu, da se pokažemo in da vsi skupaj pokažemo, da mislimo resno. Po tem bomo tudi stopili med ljudi, da jih bomo obveščali in tudi jim bomo ponudili možnost, da tudi podpišejo pooblastila tudi našim predstavnikom, da nas lahko pooblastijo, da jih zastopamo, če kdo ne more sam priti ali če nas kdo želi pooblastiti. Da bomo imeli čim večjo moč in vsekakor je največja moč v številu ljudi. Če pa to število in te delnice združimo in nastopimo organizirano in seveda je res, da v tem trenutku je malo možnosti za kakšen velik uspeh, saj ima vlada republike Slovenije kot največji delničar ima tako rekoč škarje in platno v rokah. Ne na zadnje ta vlada tudi po neki strani postavlja upravo in nadzorni svet za to mi apeliramo na vlado na ministra Bajuka on ima to moč in on lahko na koncu naredi zakaj se mi borimo, kaj mi apeliramo. Ali bo to hotel narediti ali ne bomo pa videli na tej skupščini in takrat pa lahko ljudje vidijo in si ustvarijo svojo sliko ne nazadnje tudi za jesenske volitve komu bodo dali glas, kdo dela za ljudi in kdo proti njim. Saj ne na zadnje je politika, vlada izvoljena od ljudi in po tem takem naj bi delala za ljudi in ne pa, da postavi takšne ljudi, ki jih po tem ti mali delničarji in navadni ljudje okrog prinašajo in jim še tiste zadnje prihranke oberejo. Mi bomo pa naredili tako le postavili bomo stojnice, da pridemo med ljudi in tu je seveda ena ovira, ki jo vidim Mestno občino Maribor in imamo tudi župana, ki je predstavnik Slovenske ljudske stranke in mislim, da ne bomo videli prav veliko stojnic v Mariboru. Ampak obstajajo tudi drugi načini in za to smo si tudi po služili malo elektronskih medijev kar dan danes olajša takšno komunikacijo za takšne zadeve kot se borimo mi. In tukaj smo postavili na spletni strani Liste za pravičnost in razvoj naslov spletni je www.lpr.si in tam najdete gor v elektronski obliki obrazec, pooblastilo za to le skupščino in tam lahko daste pooblastilo enemu od naših predstavnikov. Ko to pooblastilo izpolnite in podpišete ga lahko pošljete na faks 059016644 ali pa daste na pošto na naslov Vlado Kramberger poštni predal 1327. Vsi ti podatki so na spletni strani tudi navedeni tako faks številka kot poštni predal kot opis kako se to naredi in sam obrazec katerega morate pač samo stiskati in ga izpolniti. In tako le imamo mi namen še ljudi obveščati in apelirati na vse medije, da nam pomagajo saj ne na zadnje so mediji tudi v domeni ljudstva, da jih obveščajo tako kot sem rekel apeliramo na vlado, ker sedaj ima škarje in platno in ključ vse ima v rokah vlada in iz tega bomo mi izhajali, da bi preprečili to kar sem že prej omenil takšen možen scenarij, da se ljudi obere ali pa eni poti ali po drugi poti in ni tretje poti po kateri bi lahko prišli vsaj z ničlo skozi in kaj še le z kakšnim dobičkom.
MATJAŽ : Hvala gospod Kramberger. Žal se naš čas izteka seveda pa bomo skupščini o nadaljnji usodi Nove KBM še govorili v prihodnjih oddajah. Za danes je to vse in hvala vsem, da ste se udeležili nocojšnje oddaje. Vam dragi gledalci in drage gledalke pa želim, da ostanete v naši družbi še naprej in dobimo se torej že čez teden dni na istem kanalu, v isti oddaji in seveda ob enakem času. Do takrat pa lep pozdrav.

Medij: Net TV
Avtorji: Matjaž Danijela
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Ena na ena
Datum: 30. 06. 2008
Termin: 20:00
Trajanje:57