zaposlenih, zdaj jih je le še 137, od junija pa delajo s polovično proizvodnjo in leštiri dni na teden. »Jezni in žalostni smo hkrati. Nekatere od delavk so tu po 30 let, zdaj pa bodo morale na zavod zazaposlovanje,«je bilo vceraj slišati od razočaranih zaposlenih. V industrijski prodajalni zraven tovarne pa so se vče-raj že oglašali »varčni« kupci in spraševali, kdaj bo popolna razprodaja blaga za oblazinjeno pohištvo in pregrinjala. Vest o likvidaciji Ibija je odjekni-la v sredo zvečer, le nekaj ur zatem,ko so zaposleni dobili plače za maj.»Na podlagi rezultatov poslovanjaje nadzorni svet ocenil, da je likvi-dacija zdaj najboljša rešitev za po-plačilo vseh upnikov, bank in delni-čarjev,« je včeraj za Delo izjavil An-ton Ahac, direktor IBI Kranj.Ahac je že drugi direktor, odkarso večinski lastniki pod taktirko di-rektorja Slovenske odškodninskedružbe (Sod) Marka Pogačnika ko-nec lanskega leta prodali proizvo-dnjo žagarskih tkanin poslovnežuBoštjanu Marovtu, dotlej bolj alimanj neznanemu igralcu v sloven-ski tekstilni industriji. Tudi zato seje v javnosti začelo ugibati, zakaj jeMarovt sploh kupil Ibi in ali je vozadju nakupa le cil]' dobiti poceninepremičnine. Ibi ima sredi Kranjanamreč več milijonov evrov vre-dno zemljišče, ki je po dosegljivihpodatkih tudi največje premoženjekranjske tovarne.Lahovnik: Zgodil se jenajbolj črn scenarij»Kot kaže, cilj nakupa Ibija ni bilohraniti proizvodnjo žakarskih tka-nin, ampak so bili v ozadju očitnodrugi cilji,« se je včeraj odzval po-slanec skupine Zares Matej Lahov-nik. Ta je v preteklosti že opozarjal,da bi lahko pri prodaji Sodovega de-leža v družbi šlo za resen sum ko-rupcije in klientelizma, o čemer jepostavil tudi vprašanje gospodar-skemu ministru Andreju Vizjaku.»Zgodil se je črn scenarij, pa pristoj-nih to očitno ne zanima. Zaposleniso dvakrat izgubili; prvič kot malidelničarji, ko so za svoj vloženi ka-pital dobili relativno majhen zne-sek, zdaj pa bodo ostali še brezslužb,« poudarja Lahovnik.Da namen nakupa Ibija ni bilaohranitev proizvodnje žakarskihtkanin, je včeraj posredno potrdiltudi Anton Ahac. »Ibi že nekaj let posluje s kronično veliko izgubo,samo letos se je je iz poslovanja na-bralo za milijon evrov,« poudarjaAhac. Kako visoka bo likvidacijskamasa (poleg nepremičnine ima Ibiv svojem portfelju tudi delnice Za-varovalnice Triglav), Ahac včeraj nihotel razkrivati, zagotovil pa je, dabodo poplačali upnike - predvsemso to zaposleni - tako, kot to od njihzahteva zakon."Regres bo, izplačali bomo tudiodpravnine.« In zakaj ni Ibi, če jeposloval slabo, prodal delnic Zava-rovalnice Triglav, kot denimo lani,ko je popravljal poslovanje s proda-jo delnic Gorenjske banke? »Kaj bo-mo prodali in česa ne, ne bi komen-tiral,« se je odzval Ahac. Prodaja in preprodajaNaj spomnimo; decembra lani jeTkanina Celje, njen pooblaščenecjebil Boštjan Marovt (stari znanecMarka Pogačnika iz kranjskegaIskraemeca), za tri milijone evrovod osmih lastnikov, med katerimije bila tudi Slovenska odškodnin-ska družba, kupila 85-odstotni de-lež Ibija. Ta delež pa je kmalu pre-prodala podjetju Smark s Planine 3v Kranju. Ni zanemarljivo, da je naenakem naslovu kot Smark prija-vljena tudi družba P33, ki je prekdružbe Max-rent v skoraj 30-odsto-tni Marovtovi lasti.Med zaposlene, med katerimi jevečina žensk, sta se že takrat naseli-la nemir in bojazen, da bo novi la-stnik podjetje le zaprl in da bodopoleg prevzemne premije za delni-ce ostali še brez odpravnin. Odkupdelnic je bil namreč izveden tako,da se ]'e Tkanina Celje izognila obja-vi prevzemne ponudbe, saj so biledelnice po lanskem nakupu pre-knjižene letos. Tako jih mali delni-čarji niso imeli možnosti prodati po33 evrov, kolikorje za vsako delnicoosmim prodajalcem plačala Tkanina Celje. Ogorčeni mali delničarji,ki so lastniki 15 odstotkov delnic,prepričani, da si je Smark nepošte-no pridobil večinski delež, so napo-vedovali izpodbojno tožbo. Včerajpa smo izvedeli, da so mali delni-čarji, to so predvsem upokojeni insedanji zaposleni, s pomočjo Vse-slovenskega združenja malih delni-čarjev podpisali delniški sporazumin si izposlovali 35 evrov za delnico.Dve tekstilni tovarni, enak vzo-rec?Ibi Kranj je več let posloval z izgu-bo, zadnji dve leti pa je finančne zadrege menda reševal s prodajo del-nic Gorenjske banke. Mnogi so žedecembrski nakup videli predvsemv tej luči, da je lokacija na Jelenčevicesti blizu podjetniškega centra innakupovalnega središča na Prim-skovem zanimiva za nepremični-narje. Ob tem se vsem Kranjčanompojavljajo vzporednice s še enim te-kstilnim podjetjem, toje Gorenjski-mi oblačili. Maja 2007 so namreč la-stniki na skupščini sprejeli odloči-tev, da se »zaradi poslovnih in za-konskih razlogov začne postopekredne likvidacije družbe Gorenjskaoblačila».Namesto da bi to podjetje okto-bra lani praznovalo 60 let obstoja,je 98 šivilj, kreatork in modelarkdobilo delavske knjižice. Štiridesetod njih je dobilo zaposlitev v podje-tju Intima Design, ki je najelo pro-store prav v Ibiju. Likvidacijski po-stopek v Gorenjskih oblačilih, ki gaje vodil nekdanji direktor Gorenj-skih oblačil Izidor Bajec, je po našihpodatkih skoraj končan, čaka semenda le še na izbris iz sodnega re-gistra. Nekdanji zaposleni so dobiliodpravnine v višini 600.000 evrov,milijon evrov pa naj bi šlo za poplačilo upnikov in drugih bremen, po-plačani so bili tudi lastniki Modralinija, Gorenjska borznoposredni-ška družba in sam Bajec, ki je imel v lasti stiri odstotke nekdanjega pod-jetja. Nekdanjo tovarno Gorenjskihoblačil na Bleiweisovi, elitni lokaci-ji v Kranju, so po neuradnih podat-kih pred dvema mesecema prodaliza 3,5 milijona evrov, na njej pa na-merava podjetje iz Šenčurja zgradi-ti približno 80 nadstandardnih sta-novanj in poslovnih prostorov.MARJANA HANCVANJA TEKAVEC "Slovenska odškodninskadružba je v skladu s smernicamivlade za umik iz gospodarstvalani prodala svoj 16,52-odstotnilastniški delež v Ibiju. Tako niveč lastnica družbe in njenihposlovnih odločitev ni večpristojna komentirati,«jevčerajnapoved likvidacije komentiralprvi mož Soda Marko Pogačnik. BOŠTJAN MAROVTFotodokumentacija Dela MARKA POGAČNIKFoto Ljubo Vukelič/dokumentaciJa Dela Ali proizvodnja v Kranju umira?Ko smo se pozanimali o tem, ali so pripravljeni na prihod več kot stotekstilnih delavcev na zavod za zaposlovanje (negotovihje tudi večsto delovnih mest v kranjskem Iskraemecu), namje direktoricaLučka Žižek z Zavoda RS za zaposlovanje, območna služba Kranj,pojasnila, da o zaposljivosti teh delavcev zdaj težko presoja, ker nepozna njihove strukture (izobrazbene, starostne, omejitve), »Čeupoštevamo veliko povpraševanje, pa lahko rečemo, da somožnosti za zaposlovanje ugodne,«je dejala. Po zadnjih podatkih skonca maja je bilo na Gorenjskem 3707 brezposelnih, stopnjabrezposelnostijebila4,3-odstotna injenajnižjavdržavi. Potrebepodelavcih pa ves čas naraščajo - do konca maja so jih delodajalciiskali 8513, karje 12 odstotkov več kot v istem času lani.

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja,Hanc Marjana
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 20. 06. 2008
Stran: 9