Slovenska bančna zgodba o uspehu, kotjo načrtujeta upravi dveh največjihslovenskih bank, ima vsaj eno veli-ko pomanjkljivost - pomanjkanjestrategije. Sestavljeni strateški načrti imajosicer predvideno lepo rast, a kaj kojeta rastodvisnaod dejavnikov, ki so (pre)močno zavitivmeglo. Ce seje Ljubljanska banka že vsaj zasilo usidrala v državah nekdanje Jugoslavijein lahko na tej podlagi zdaj gradi strategijokrepitve svoje navzočnosti na tem območju,paje NKBM do zdaj prek levega brega Sotleposlala le izvidnico v obliki majhne lizinškedmžbe. Premalo, dabi lahko
testiralabančnitrgnatehobmočjih.Gledenahiterrazvojtrgovje neposredenvstop na posamezni trg katere-koli izmed držav srednje m vzhodne Evropeskoraj obsojen na neuspeh, saj se zadostnegatržnega deleža po tej poti ne bo dalo pridobiti.Za želeno navzočnost bodo tako potrebni pre-vzemi, kjer pa so »karte« že marsikje razdelje-ne. Povrhuvsegaje tudi vsak nakup povezan sprecejšnjim tveganjem, kije preveliko, dabi natem lahko slonela kakršnakoli resna strategijavame finančne institucije, kotje banka.Tveganost kapitalskih vstopov na drugetrge j e še toliko večj a zaradi lastniške sestavenajvečjih slovenskih finančmh institucij, sajse naša sedanja vlada, tako kot so se tudi vseprejšnje, namesto želje po čim večjih davč-nih prihodkih krčevito oklepa »strateškega«lastništva. Seveda ne moremo pričakovati, dabo imela Slovenija tudi naprej tako visoko rastdavčnih prihodkov kot v zadnjih dveh letih.Ne bom se spuščal v trdnost proračunskihnačrtov, vendar pa si upam trditi, da bododržava in paradržavne institucije že kmalupo volitvah zaradi omejenih proračunskihmožnosti precej manj naklonjene potreb-nim dokapitalizacijam največjih slovenskihfinančnih organizacij. Obe največji sloven-ski banki, zavarovalnica in pozavarovalnica,katerih lastništvo zdaj nadzira država, bodoza aktivnejšo vlogo v širši regiji potrebovaleprecej svežih sredstev, kjer pa država skoraj Karel Lipnik __ItareUipnikOlfinance.si~~ bo®~ ~®V ~~ ~~ st> ~ffifiv~~i~ H- ifiiftliiif liiFH~ii~~.||WW%slliSg i~iCllilClS~ l~lllisl~vin nasa ~gotovo ne bo zmogla več sodelovati in s temzagotavljatiobstoječegalastniškegastanja.Čebodo naložbe v te inštitucije takrat še vedno»strateškega pomena«, lahko Kovačič, Kramar,Kocič, Čeč m njihovi naslednild kar pozabijo nabolj ali manj širokopotezne strategije. In tudi vSlovenijibotržnaprevladačedaljeboljodvisnaoddržavnepomočivškododavkoplačevalcev.Njihova zgodba o uspehu bo tako bolj ali manjpodobna Cankarjevi drami.Preden si vodje naših največjih finančnihinštitucij postavijo ambiciozne načrte hitrerasti, se morajo uskladiti s svojimi lastniki mnjihovo pripravljenostjo, da te načrte delijobodisi z večjim številom novih delničarjevbo-disi s finančno močnim strateškim partnerjem.Postavljanjestrategijvpredvolilnemčasupaje žal verjetno tako utopično kot zlata kolajnakošarkarjev na olimpijskih igrah. Seveda sijevsi želimo m upam si trditi, da vsi reprezen-tanti o njen tudi sanjajo, a kaj ko tja niso šeniti uvrščeni. •
Medij: Finance
Avtorji: Lipnik Karel
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 27. 06. 2008
Stran: 2