razkrivatudi razhajanje stališč medvladnimi strankami.Politične stranke se ne mo-rejo zediniti, kdo naj bi prevzelkrivdo za menedžerske odkupe,alije pri njihbistveno pomagalatudi naša največja banka ali paje bila zgolj zlorabljena.Še vedno je pomembno,kakšne barve so bankeČeprav se je glavnina pre-vzemov zgodila pod taktirkosedanj e vlade, pri vodilni vladnistranki SDS še vedno enako kotnekoč, ko so bili še v opoziciji,menijo, da so slovenske bankefinančne institucije s pridihompolitične levice. Na levi, v Zaresin LDS verjamejo, dato ne držiin da naše banke vodi poslovni,ne pa politični interes. V opozi-cijski SD poudarjajo, da o temsploh ne more presojati politika, temveč da bodo aktualnedileme morali rešiti lastniki innadzorniki, za Slovenijo pa jepomembno, daimajobanke sta-bilno lastniško sestavo, kjer bo-do ključno vlogo imeli poslovnipartnerji, večje število malih ininstitucionalnih delničarjev, kogre za ohranjanje davčnega inposlovnega sedeža teh bank vSloveniji, pa tudi država. Pomemben je tudinacionalni interesVvladni SLS opozarjajo, dasklep državnega zbora, s kate-rim se Banki Slovenije predla-ga, naj preveri, kakšnaje bilavloga poslovnih bank pri pre-vzemih večinskega lastniškegadeleža v nekaterih podjetjih, kaže na željo po nadaljnjempolitičnem vplivanju na bančnisektor. SLS pa še skrbi, da bivečje posle z našimi gospodar-stveniki namesto slovenskihprevzele tuje banke. V LDS inZares o prihodnosti poudar-jajo, da mora to krojiti od po-litike neodvisen menedžmentin neodvisni regulator in dabi morali namesto političnihimenovanj izvestijavne med-narodne razpise, s katerimi biposkušali pridobiti najboljšekandidate za vodenje poslov-nih bank.Konkurenca včasih velika,včasih premajhnaV Slovenski nacionalnistranki banke vidijo predvsem kot politične instituci-je, ki imajo predrage storitve.Za Lipo sta politični NLB in NKBM, druge banke pa so boljali manj poslovne banke, ki sle-dijo cilju povečanja dobička. VNSi menijo, daje političnegavplivanjavse manj, da so bankedobro razvite in da opravljajopredvsem vlogo, za katero sobile ustanovljene, moti pajihše vedno premajhna konku-renca, ki bi izboljšala položajuporabnikov storitev. Naspro-tnoje zelo močno konkurencona trgu poudaril Desus. Ocen,da naj bile banke bolj političnekot poslovne institucije, pa negrejemati prav resno, trdijo vtej stranki.Dobro, daje vsaj financiranjeoroija banke zaobšloV Stranki mladih Sloveni-je se, kot pravijo, zavedajo, dabanke niso kakšne skrbniceposlovne etike, a menijo, dabi neka raven etičnih stan-dardov in poslovanja v dobrodržavljanov in podjetnikov prinjih vendarle morala obstaja-ti. V dobro bankam štejejo, daniso že prej kdaj sodelovale prispornih, denimo orožarskihposlih, saj so tam denar rajeprenašali v kovčkih. Tajkunizacija - politika - prihodnostKako največje politične stranke v državi ocenjujejo razme-re v slovenskem bančništvu? Postavili smo jim tri aktualnavprašanja:IKakšno vlogo so v Sloveniji banke odigrale pri tako imenova-•nitajkunizaciji?2Koliko so po vašem mnenju slovenske banke poslovne ozi-•roma tudi politične institucije?3Kako ocenjujete razvoj bančništva v naši državi in kaj bi bilo•še treba spremeniti? JOŽE TANKO, SDS: Poslovneinstitucije s pridihompolitične levice ~~ Treba je predvsempogledati, katerim osebamin po kakšnl ceni so biiaodobrena posojiia zamenedžerske odkupe. IDejstvoje, da so slovenske• banke s posojili fmancira-le škodljivo lastniško konsoli-dacijo. Brez sodelovanjabankmenedžerski odkupi zagotovone bi bili uspešni. Spomnimose, da je sindikat slovenskihbank pod vodstvom NLB zaprevzem Pivovarne Laškoprevzemnim družbam odobrilbančno garancijo. Brez takegarancije prevzem PivovarneLaško ne bi bil mogoč. Lah-ko sklenemo, da so slovenskebanke pri tajkunizaciji odigra-le zelo pomembno vlogo.2Trebaje predvsem pogle-• dati, komu in po katericeni so bila odobrena posojilaza menedžerske odkupe. Takšna posojila so bolj tveganain bi morala biti tudi dražja.Cena za posojila je poslovnaskrivnost. Ko pa pogledamoosebe, ki so jim bila posojilaodobrena, lahko rečemo, daso slovenske banke sicer po-slovne institucije, vendar spridihom politične levice. 3V strategiji razvoja Slove-•nije je razvoj storitev fi-nančnega sektorja opredeljenkot odločilen za doseganje vzdr-žne velike gospodarske rasti.Zaostanek finančnega posre-dništvaje bil po kazalcih razvi-tosti v preteklosti v primerjaviz EU večji od zaostanka brutoBDP. V zadnjih treh letih se jezaostanekzmanjšal. Penetracijabančnega sektorja kot odstotekBDP se je precej povečala, ševedno pa zaostaja za povpre-čjem držav EU. Stabilno ma-kroekonomsko okolje, reformniukrepi, prilagajanje pravnemuredu EU in velika konkurencana trgu so pomembno pripomo-gli k razvoju bančništva. Obre-stne marže so že primerijive zmaržami v državah evrskegaobmočja. Pričakovati je, dabodo rezultati z uveljavitvijoekonomije obsega in sinergijšeboljši. Financiranje škodljivelastniške konsolidacije k razvo-ju bančnega sistema zagotovoni pripomoglo. Nasprotno.•Banka Slovenije je v svojemporočilu o poslovanju banknovembra 2007 financiranjemenedžerskih odkupov ozna-čila kot dejavnik poslabšanjafinančne stabilnosti. Uveljavi-tev Basla II predvsem za večjeslovenske banke pa pomeninovo priložnost.MILAN M. CVIKL, SD:Pomembna je stabilnalastniška sestava ~~ Ocena tveganostidanih posojil ne morebiti predmet ocenjevanjapolitičnih strank, ampaklastnikov in nadzornihinstitucij.1r Ali je bila po-• 111 ~•slovna aktiv-nost bank takšna, da bi lahkoškodila interesom lastnikovbank in njihovih deponen-tov, je vprašanje za banke,njihove uprave in nadzornesvete. Ocena tveganosti danih posojil ne more biti predmetocenjevanja političnih strank,ampak lastnikov in nadzornihinstitucij.3Po uspešno izvedeni sana-• ciji bank imamo v Slove-niji stabilen in varen finančnisistem, ki omogoča financira-nje vrste poslovnibpriložno-sti. To seje s prevzemom evrakljub svetovni finančni kriziokrepilo, vendarje treba nada-Ijevati poglabljanje finančnegasistema. Pomembnoje tudi za-gotoviti stabilno lastniško se-stavo s kombinacijo lastništvaključnih delničarjev: poslovnihpartnerjev, večjega števila ma-lih in institucionalnih delni-čarjev ter lastnino RepublikeSlovenije, ko gre za ohranjanjedavčnega in poslovnega sedežateh bank v Sloveniji.CIRIL TE5TEN, NSi:Političnega vpliva na bankeje vse manj ~~ Poslovne sokrivec zaiiiflacijo, ker so sepogojev nav tujini ins tem ustvarjaJe vecjoporabo in dvig cenIBanke so pri tajkunizaciji od-•igrale svojo poslovno vlogo,ko so odobravale posojila. Vsakaposlovnaodločitevjeodločitevpo-slovodstva posamezne banke, kiravna kot racionalna gospodarskadružba. Bi pa morale, zlasti tisteposlovne banke, Id so v večinskidržavm lasti, upoštevati tudijavniinteres. Tu pogrešam aktivnejšovlogo nadzomih svetov. Po mojemvedenju nadzorm sveti pri odobra-vanju posojil za odkup posameznihpodjetij mso imelipravevloge. Sopa poslovne banke po mojem pre-pričanju tudi delni krivec zavisokomflacijo, ker so se zaradi ugodnihpogojev na veliko zadolževale vtujini in s tem ustvarjale večjoporabo in dvig cen doma. Na tempodrocjubi po mojem mnenju lah-ko aktivnejšo vlogo odigrala BankaSlovenije.2Banke so predvsem poslov-• ne institucije, ki delujejo vposlovnem okolju. Mislim, dajepolitičnega vpliva vse manj inda banke opravljajo predvsemtisto vlogo, za katero so bileustanovljene. 3Slovensko bančništvo je•razmeroma dobro raz-vito, morda bi potrebovali ševečjo konkurenco na trgu, karbi predvsem izboljšalo polo-žaj komitentov (uporabnikov).Pogostoje še prisoten vtis, dabanke ne delujejo na celotnemobmočju Slovenije in da pokri-vajo predvsem interese tistegaokolja, v katerem imajo sedež,kar kaže na to, daje konkuren-ce še premalo.BOJAN ŠROT, SLS: Še vednoje želja po političnemvplivanju ~~kibistatujeIPo mnenju SLS je tako•imenovana tajkunizacijanestrokoven in imaginarenpojem, zato je njegova upora-ba v gospodarskem diskurzupovsem neprimerna. V strankiocenjujemo, da slovenske ban-ke ves čas delujejo poslovno,strokovno ter v skladu z zako-nodajo, in smo prepričani, dabo tako tudi v prihodnje.2Banke v Sloveniji so po• našem prepričanju strogoposlovne finančne institucije,ki delujejo tržno. Zavzemati seje treba, da tako tudi ostane.Vendar sklep državnega zbora,s katerim se Banki Slovenijepredlaga, naj preveri, kakšnaje bila vloga poslovnih bankpri prevzemih večinskega la-stniškega deleža v nekaterihslovenskih podjetjih, ne grev to smer in kaže na željo popolitičnem vplivanju na bančnisektor. S političnimvplivanjemna ta sektor in gospodarstvosploh PA se žal ne uresničuje napovedan umik države izgospodarstva in tako tudi nezmanjševanje vpliv politike nagospodarstvo.3Bančništvo v Sloveniji• ima še veliko priložnostiza rast in razvoj. Nevarno je,da ga z nepremišljenimi potezami politike zavremo. Čebomo zaradi umetno napihnje-nih notranjepolitičnih zgodbsprejemali ukrepe in pravila, kibi slovenskim bankam prepre-čevali sklepati nekatere posle sslovenskimi podjetniki oziro-ma gospodarstvom, bodo ta delposla preprosto prevzele tujebanke. Zato v stranki poziva-mo, da se takšni ukrepi ne spre-jemajo več, saj bi to ogrozilonajprej slovensko bančništvo,negativno pa bi vplivalo tudi naslovensko gospodarstvo.KATARINA KRESAL, LDS:Glavno vprašanje razvoja jelastništvo ~-|e davsaj vv IČe s tajkunizacijo razume-• mo menedžerske odkupe,so banke nedvomno odigralepomembno vlogo s ponujanjemposojilne podpore tem odku-pom ob zastavi delnic prevzetihdružb. Pri presoji vloge bankje pomembno, da banke nisokršile zakonskih meril gledekapitalske ustreznosti, oceneposojilne sposobnosti posoji-lojemalcev in kakovosti njiho-vih zavarovanj ter morebitnihrezervacij in oslabitev. Pri temje odločilna vloga Banke Slo-venije kot nadzorne institucijein še posebej vloga agencije zatrg vrednostnih papirjev, kinadzoruje dogajanje na kapi-talskem trgu.2Verjamemo, da tudi ban-• ke, ki so v državni lasti, prisvoji poslovni politiki izhajajopredvsem iz lastnih poslovnihinteresov in strokovnih odlo-čitev, njihovo poslovanje pajepod strogim nadzorom BankeSlovenije. Seveda pa tudi pribanki, kije v državni lasti, ni-koli ni mogoče izključiti poli-tičnega vplivanja na poslovneodločitve.3Glavno vprašanje nadalj-• njega razvoja bančništvavSlovenijije sevedalastništvo oziroma morebitna privatizaci-ja največje banke v državni lasti.Pri temje pomembno, da naj-vecji posamezni lastniški deležostane v slovenskih rokah, sajgredo v nasprotnem primerudoločene pristojnosti nadzorav roke centralne banke tujegalastnika. Tega pa zaradi po-trebnega nadzora nad lastnimfinančnim sektorjem v strankine zagovarjamo. Za nadaljnjirazvoj slovenskega bančništvaje pomembno, da banke vodivrhunsld menedžment, kije ne-odvisen od politike in podrejenle doseganju dobrih poslovnihrezultatov. Zatoje pomembnasestava nadzornega sveta, kimora biti, tako kot menedž-ment, neodvisen od politike. MATEJ LAHOVNIK, Zares:Največji banki pospešilikonsolidacijo lastništva~~ V bankah, kjer imadržava ključen lastniški deiei, bi moraii predimenovanjem uprave izvestljavne mednarodne razpise.IKonsolidacijo lastništva v•Sloveniji sta NLB in NKBMpospešili s prodajo večinskih de-ležev v investicijskih družbah, Idso nastale iz pidov.2Banke so poslovne, m ne poli-• tične institucije. Glede na to,datudibanke, Id sovvečinski lastidržave, poslujejo na odprtem, kon-kurenčnemtrgu,morajoupošteva-ti uveljavljeno poslovno logiko. 3Za razvoj bančništva je•pomembna aktivna vloganeodvisnega regulatorja BankeSlovenije. Politika bo naredilanajveč za razvoj bančništva, če seprekvečinskih deležev v bankahne bo vtikala v poslovanje bank,ampak bo pustila, da Banka Slo-venija opravlja svoj posel brezpolitičnih pritiskov, ki smo jimbili priča ob zadnjih volitvah gu-vemerja. Vbankah, vkaterih imadržava odločilen lastnišld delež, bimorali pred imenovanj em upraveizvestijavne mednarodne razpise,s katerimi bi poskušali pridobitinajboljše kandidate za vodenjeposlovnih bank. PAVEL BRGLEZ, Desus: Levpletanje države daje vtis,da so banke politične ~Zabankejetobildoslej posbvno privlačenposel in ne preseneca,da so se vanj vktjucevale,kar pa še ne pomeni,da jih smemo krivitl zatajkunizacijo. IBrez bančne podpore taj-•kunizacije ne bi bilo mo-goče izvesti. Za banke je tobil doslej poslovno privlačenposel in ne preseneča, da sose vanj vključevale, kar še nepomeni, dajih smemo krivitiza tajkunizacijo. To se sicerpočne, vendar predvsem zato,da se pozomost odvrne od pra-vih krivcev. To so tisti posame-zniki, ki so doslej v tej državiobvladovali ključne vzvodeizvršne in sodne veje oblasti.2Na slovenskembančnem•trgu je močna konku-renca. Stevilne pri nas aktiv-ne tuje banke imajo močnomaterialno podporo v svojihmatičnih bankah, od katerihvsaka po svojih kreditnih spo-sobnostih presega skupen po-tencial vseh domačih bank.Zato ocene, da bi naj bile prinas banke bolj politične kotposlovne institucije, ne greje-mati prav resno. Res paje, dadržava s svojim neposlovnimvmešavanjem v poslovanjeobeh državnih bank ustvarjatavtis. 3Bančništvo bi v Sloveniji• lahko bila ena od predno-stnih dejavnosti, njegov trg pabi lahko predstavljalo najmanjcelotno območje nekdanje Ju-goslavije. Te priložnosti bostaodlično izkoristiliAvstrija inItalija, Slovenija pa jih je žeprecej zamudila. Za toje krivopredvsem dosedanje neučin-kovito gospodarsko upravlja-nje države. V tem upravljanjuso potrebne večje spremembe;zaradi uspešnejšega razvojagospodarstva sploh, ne le za-radi bančništva.ZMAGO JELINČIČ, pl., ZSNS:Banke so odigrale vlogoDodpornika in sodelavcaP~- Razvoj baniništva prinas je primerSjiv s tujimibancnlmi sisteml. Kotuporabnik pa bi si žeie!pocenitev faancnih storitev.IBanke so v Sloveniji odi-•grale izredno pomembnovlogo podpornikov in sodelav-cev pri prevzemih slovenskihpodjetij. 2Banke so bolj politične kot•poslovne, kar dokazujejonjihove vpletenosti v prevzemepodjetij.3Po mojem mnenju je ra-• zvoj bančništvavSloveni-ji primerljiv s tujimi bančnimisistemi, enako lahko ocenimstoritve slovenskih bank, kotuporabnik pa bi si želel poce-nitev njihovih storitev. SAŠO PEČE, Lipa: NLB in NKBbosta postali banki šele zzrelo vlado~~ Moč in vloga vladtestatakovNLBkotvNKBMzlorabljeni za sledenjestrankarskim ciijem.IVsi prevzemi so se zgodili s•pomočjo finančnih servisov- bank. Po moji oceni sta se izpo-stavilipredvsemdvedržavni,viadm banki: NKMB in NLB. Ti posli sobili do pred kratkim »veliki, kla-sičm« bančni posli, saj jihje zako-nodajalec vsaj delno onemogočilšele konec minulega leta.2TakoNLBkotNKBMstapo-•litični institucijL Druge bankeso bolj ali manj poslovne banke,ki zasledujejo svoj cilj - povečanjedobička.3TrgkrojitaNKBMmNLB,saj•je njun tržni delež prevladujočm s svojo politiko diktfrata tempo invsebinobančnegadelavnašidržavi.Moč m vloga vlade pa sta v obehbanka zlorabljeni m zasledujetastrankarske dlje. Bankibostaposta-li banki v Idasični obUld šele z zrelovladokotnosilcempraviciznaslovadoločenega dela lastništva.DARKO KRAJNC. SMS: VSloveniji banke pogostodelujejo politično~~ Banke bi moralepostati servis državljanovin podjetnikov, ne pa ieservis kapitaiistov inpoSiticnih garnitur. ICe pod tajkunizacijo razu-•memo domnevno spornalastninjenja, je krivda bank, da soodobrile posojila na račun nekih»fiktivnih« garancij, natako imeno-vani»kredo«,terstemogroziletudidenardrugihkonutentDV.Premaloso zavarovale posojila, saj še danesniznano.zakaj sojihdajalevprime-ruTriglavamMeriauja.Taposojilasobilapovsejverjetaostipolitičnodogovorjena. Banke sicer res nisomstitucije nadzora ali organizacijeza uresničevanje državnih gospodarskih politik ali pa celo skrbniceposlovne etike, neka raven etičnihstandardovmpredvsemposlovanjavdobro državljanovmpodjetnikovpamoraobstajaliTrebajetudipo-vedati, da so banke sicer res svojovlogo odigrale pri menedžerskihprevzeimh.prikakšnihdrugihdvo-mljivih poslih pa ne. Pri orožarskiaferi m drugih »poslih pod mizo«denar m šel prek bank, ampak soga prenašali v kovčldh.2V Sloveniji banke pogosto•delujejo kot politične insti-tucije; delujejo politično oziromaselektivno, kar izhaja iz državnegalastništva. Državno lastništvo pasamo po sebi seveda ni obvezno sla-bo, če se ga ne izkorišča zapolitičnepoteze. Zavedati se moramo, dajeslovenski trg zelo majhen.3Bankebimoralepostatiservis• državljanov m podjetmkov, nepalekapitalistovoziromalastnikovkapitala m političnih gamitur. Ta-ko bi morale med dmgim ponujativeč stanovanjskih posojil za mladedružine (inbolj ugodne),večposojilza mlade podjetnike, za investicijempazašolanja. •

Medij: Finance
Avtorji: Kukovič Urška
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 30. 06. 2008
Stran: 30