Mladina, 20.02.2015

»Privatizacijo je treba izpeljati organsko, ne pa kampanjsko« JaANEZ PRAŠNIKAR ekonomist P'& : Urša Mam Foto: y ro š Abram Privatizacija državne lastnine je v Sloveniji močno osovražena tudi zato, ker naša politika nikoli ni znala vzpostaviti okolja, ki bi omogočalo pregledno privatizacijo. Ekonomisti Janez Prašnikar, Polona Domadenik in Matjaž Koman na podlagi privatizacijskih izkušenj štirih nekdanjih tranzicijskih držav - Češke, Poljske, Madžarske in Slovenije, dokazujejo, daje množična, hitra privatizacija nevarna, saj vodi v nastanek balonov, ti pa imajo tendenco, da počijo in za seboj pustijo finančno in gospodarsko razdejanje. Je res, da vam je pripravo članka Skrivnost državne lastnine v Sloveniji naročila evropska komisija? ► Res je. Vendar se nismo ujeli. Ugotovili smo, da imamo do tega različna stališča, in smo sodelovanje prekinili.

Mladina, 20.02.2015

Janko Lorenci: V jazbini Če se zlijeta gnilobi EU in Slovenije To so hudi dnevi za guvernerja Jazbeca. A sijih zasluži, saj vse kaže, daje Slovence pomagal olajšati za krepko milijardo odvečnih evrov za bančno dokapitalizacijo. To je nora vsota. Pri dokapitalizaciji in še kje Slovenija na svoji koži občuti, s kakšno EU ima opraviti. To je skupnost globoko neenakopravnih. Bivanje v njej je naporno zlasti za majhne in tiste, ki ne znajo braniti niti svojih legalnih interesov. Slovenija je na dnu lestvice ponižnih. Tako se seštevajo zunanje in domače slabosti. Če bi vodili načelno politiko (in ne tolkli po dotolčeni Grčiji, kot sramotno-neumno počneta Cerar in Mramor) , ostro branili svoje interese in Obvladali nekaj diplomacije, pri stresnih bančnih testih ne bi bili poskusni kunec, ne bi bili obdarjeni z razkošno dokapitalizacijo in redno opominjani, naj privatiziramo (poceni razprodamo) to in ono. To se bočne z vljudnimi priporočili in bežnimi namigi na visokih srečanjih z veljaki Unije, grobo pa v stikih z uradniki, ki seveda ne podpišejo nobenega dokumenta, a jasno povedo, da nas bo sicer bolela glava.

Mladina, 20.02.2015

Bernard Nežmah: EU novci uničujoči za državo? .Žrtve bančne luknje, EU pomoči in multinacionalk, ki uničujejo okolje Medijska afera, ki je postavila v ospredje oceno, da je država s preveč milijardami dokapitalizirala banke, je prinesla spoznanje, kije bilo poprej skrito. Zdajšnji in bivši ministri so izpostavili, daje bila razlastitev malih delničarjev in lastnikov obveznic zahteva vrha EU. Preprosto, če smo hoteli sanirati bančni sistem, je bila potrebna žrtev. Sto tisoč državljanov je moralo zato v dobrobit skupnosti izgubiti za 600 milijonov vrednostnih papirjev. In še drugače - bančnodržavni vrh je rešil državo pred trojko tako, daje razlastil pet odstotkov državljanov. In sedaj krucialno vprašanje: kakšno obliko demokracije vrši oblast, ki se samovoljno odloči, da bo na en mah obrala izbrani del prebivalstva????? Če bi denimo oblastniki razpisali referendum, na katerem bi predlagali razlastitev malih lastnikov bank, bi seveda vsi poskočili. Večina pač ne more odločati o usodi manjšine. Toda, v tem primeru je šlo še za veliko večjo perfidnost, saj je to dejansko storila peščica v vrhu prejšnje vlade v spregi z vrhom »Banke Slovenije«.

Vestnik Murska Sobota, 19.02.2015

Izbrisani Te dni razgreva slovenski politični prostor zgodba o izbrisu podrejenih obveznic. Ključna igralka v celotni zgodbi naj bi bila Banka Slovenije, kije kot regulatorka dovolila izbris. Zgodba je močno polarizirala slovensko javnost. V dvomu je tudi sodna veja oblasti. Podrejena obveznica je finančno tvegan instrument. Po zakonu o bankah je na zadnjem mestu pri poplačilu upnikov ob stečaju banke. Vik in krik okrog izbrisa sta zagnali društvi malih delničarjev. Toda s tem, ker imata v svojih imenih »mali«, še ne pomeni, da so tudi delničarji »mali« državljani s povprečnimi dohodki. Znotraj teh dveh skupin seje naselila skupina, kiji ni tuje ekonomsko pustošenje v tej državi in je močno povezana z oblastjo, ne glede na barvo. Znotraj »malih« je kar veliko finančnih špekulantov, ki so pokupili obveznice in pričakujejo velike donose.

Večer, 19.02.2015

DANES Irena Ferluga Kamen na glavo m Ljudje smo pač takšni, da nekatere stvari v življenju opazimo šele takrat, ko nas "udarijo". Da nas udarja usoda, pravimo takrat. A pri bankah ne more iti za usodo. Tam igrajo glavno vlogo številke in te ne lažejo. Problem številk pa ni toliko v tem, da jih je treba znati brati, ampak bolj v tem, da jih je mogoče različno interpretirati. Slednjega vse do velike krize bančnikom nismo pripisovali, sicer se ne bi banke v Sloveniji ponašale s tako visoko stopnjo državljanskega zaupanja, z Banko Slovenije na čelu. Kriza pa razgalja marsikaj, kar to zaupanje lušči, kakor lupimo čebulo in mnogim ob tem prihajajo solze v oči. Razlaščeni mali delničarji podržavljenih bank sicer že dolgo ne točijo več solza za svojim premoženjem, saj so se organizirano podali na sodišča. Razčiščevanje (nezakonitosti razlastitve je prvič v slovenski zgodovini pod vprašaj verodostojnosti postavilo Banko Slovenije, doslej nedotakljivo monetarno oblast.

Dnevnik, 19.02.2015

LOGISTIKA Triglav v prodajo Avriga V Skupini Zavarovalnica Triglav pod vodstvom Andreja Slaparja so si zadali, da še pred iztekom letošnjega leta prodajo avtobusnega prevoznika Avrigo. Doslej so si iz novogoriške družbe izplačali že več kot pet milijonov evrov dividend. / Matjaž Polanič Trg medkrajevnih avtobusnih prevozov bo očitno v naslednjih mesecih doživel drastične spremembe. Potem ko je novega lastnika lani dobil Izletnik Celje, v sklepni fazi pa je tudi prodaja potovalne agencije Alpetour, zdaj novega lastnika pričakuje tudi avtobusni prevoznik Avrigo. Po neuradnih informacijah naj bi v Zavarovalnici Triglav oziroma njeni hčerinski družbi Triglav Naložbe že začeli postopke za prodajo novogoriške družbe, ki jo nameravajo končati še pred iztekom letošnjega leta. Po neuradnih ocenah lahko v Triglavu Naložbah za Avrigo pričakujejo okoli deset milijonov evrov, medtem ko so pred tremi leti zanj plačali polovico manj.

Večer, 18.02.2015

Politična mavrica nad Jazbecem NSi je zedinila vse parlamentarne stranke za sklic izredne seje državnega zbora glede vloge Banke Slovenije pri dokapitalizaciji slovenskih bank UROŠ ESIH Vloga Banke Slovenije (BS) pri dokapitalizaciji slovenskih bank in pri izbrisu podrejenih hibridnih finančnih instrumentov je tema, ki je združila celotno parlamentarno srenjo. Po naših informacijah so prav vse poslanske skupine v državnem zboru podprle predlog opozicijske Nove Slovenije (NSi) o izrednem sklicu seje državnega zbora na zgoraj omenjeno temo. "Vse nejasnosti okoli sanacije bančnega sistema je treba čim prej razčistiti, tudi z morebitno spremembo zakonodaje. Vse spremembe, ki odpravljajo določene nejasnosti, podpiramo," je včeraj v državnem zboru povedala predsednica NSi Ljudmila Novak.

Večer, 16.02.2015

"Situacija je škodljiva za ugled države in bančnega sistema" S finančnim analitikom Matejem Šimnicem o aktualnem dogajanju okoli centralne banke ANJA HRESCAK Situacija je pravno in ekonomsko kompleksna, javna debata pa se bolj kot ne izkorišča za pritisk na institucije, ki bi morale neodvisno odločati o ustavnosti ukrepov, sprejetih ob reševanju bank, opozarja finančni analitik skupine Alta Matej Šimnic. Državnozborska komisija za nadzor javnih financ je s sklepi zahtevala vrsto ukrepov, ki bi razkrili morebitne nepravilnosti ob sanaciji bančnega sistema leta 2013, med drugim je v petek pozno zvečer podprla zahtevo po izredni reviziji in forenzični preiskavi teh postopkov, želi tudi izredno sejo in preiskovalno komisijo državnega zbora na to temo.

Reporter, 16.02.2015

Stampedo za denar Sledimo denarju. Samo ta pot nas lahko pripelje do pravih zaključkov. Tudi v primeru zadnje bančne afere. Medijski stampedo nikoli ne nastane brez razloga. Skoraj vedno v ozadju nekdo kuri in ima pri tem povsem konkretne interese, običajno finančne narave. Pri bančni aferi so bili v prvem planu interesi lastnikov/špekulantov izbrisanih podrejenih obveznic, a zgodba ima širše dimenzije. Gre za še en poskus ustavitve privatizacije. Motiv dvoma o pravilnosti sanacije bank je lahko preprečitev ali zaustavitev privatizacije, pravilno ugotavlja guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

Finance, 16.02.2015

Mipov pršut so pomlaskali politika in Volki Po sedmih neuspešnih poskusih prodaje v enem kosu se bo zdaj obrat Kromberk prodajal po delih. Mip - mesnopredelovalna industrija Primorske je bilo največje mesnopredelovalno podjetje v Sloveniji. Poznali smo ga po pršutu in kraljici mortadel. Dokončno je propadlo v začetku leta 2009. To je zgodba o tem, kako in zakaj je rasla in potem propadla ter zakaj nekdanja tovarna še vedno sameva in tudi ni videti, dabi oživela, čeprav jo bo stečajni upravitelj poskušal prodati po delih. Skupina Mip je imela na svojem vrhu 98 milijonov evrov letnih prihodkov.